Razpravi o prvi interpelaciji v tem mandatu vlade Janeza Janše naj bi bilo namenjenih kar 16 ur.
Na nepravilnosti pri postopkih preverjanja podpisov pod pobudo Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije za začetek postopkov za referendum o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je pokazala interna preiskava, ki jo je v začetku novembra odredil predsednik DZ Gregor Virant.
Kot je izhajalo iz preiskave, so strokovne službe DZ na notranje ministrstvo poslale 36 listov s podpisi več, kot so jih prejele nazaj. Ob ponovnem štetju se je pokazalo, da je bilo podpisov dovolj.
Odgovornost na strani DZ ali na strani ministrstva
Vse stranke so zaplet označile za škandal. Začela so se ugibanja o tem, ali je odgovornost na strani DZ ali na strani ministrstva za notranje zadeve. Virant je od začetka zatrjeval, da do napak ni prišlo v DZ, Gorenak pa je trdil, da tudi na ministrstvu za notranje zadeve niso odgovorni za izginotje podpisov. Tudi na ministrstvu so opravili interno preiskavo.
Pozitivna Slovenija je interpelacijo zoper Gorenaka vložila 19. novembra. V stranki namreč menijo, da je za izginotje podpisov subjektivno in objektivno odgovoren on, čeprav je sprva k odstopu pozvala tudi predsednika DZ Viranta.
Zaplet s podpisi je odmeval v javnosti, zanetil nemir v koaliciji, pod drobnogled pa ga vzelo tudi nekaj uradnih organov - policija, Komisija za preprečevanje korupcije, upravna inšpekcija in informacijski pooblaščenec.
Ta je v sredo sporočil, da v inšpekcijskem nadzoru ni mogel ugotoviti vzroka za izginule podpise kot tudi ne, ali so podpisi izginili namenoma. Je pa pooblaščenec ugotovil, da tako v DZ kot tudi na notranjem ministrstvu ne ravnajo dovolj skrbno z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave.
Inšpektorat za javno upravo pa je v inšpekcijskem nadzoru ugotavljanja napak pri ravnanju s podpisi ugotovil nekatere kršitve uredbe o upravnem poslovanju in navodil o upravljanju z dokumentarnim gradivom na notranjem ministrstvu. Slednje je zato odredilo sprejem ukrepov za odpravo nepravilnosti. Priporočila je izdal tudi DZ.
Policija in Komisija za preprečevanje korupcije preiskave še nista zaključili.
Koalicijske stranke so bile v oceni, da so izginuli podpisi škandal, sicer enotne z opozicijo, a so ob vložitvi interpelacije ocenile, da bi bilo treba počakati na izsledke preiskav pristojnih organov.
Gorenak je med tednom svojo plat zgodbe predstavil vsem koalicijskim poslanskim skupinam. Če do razprave o interpelaciji ne bo sprememb oz. morebitnih dokazov zoper Gorenaka s strani pristojnih organov, ga bodo koalicijske SDS, DeSUS, SLS, NSi in DL podprle.
Zaiskrilo se je zaradi "kazanja s prstom"
Med DL, ki jo vodi Virant, in SDS, katere član je Gorenak, se je sicer nekajkrat zaiskrilo zaradi "kazanja s prstom" na DZ ali na ministrstvu za notranje zadeve glede odgovornosti za izgubljene podpise. A je tudi DL po petkovi seji sveta stranke ugotovila, da Gorenaku za zdaj ni dokazana nobena krivda zaradi zapletov s podpisi. Če preiskave pristojnih organov ne bodo pokazale drugače, tako ne vidijo razlogov za podporo interpelaciji.
Medtem pa premier Janez Janša celo pričakuje, da do glasovanja o interpelaciji sploh ne bo prišlo, saj da ta nima zakonske podlage. V PS so nad njegovo izjavo začudeni. Prepričani so, da obstaja dovolj pravnih in dejanskih podlag, da se interpelacija opravi.
Gorenak je v odgovoru na interpelacijo, ki ga je podprla tudi vlada, zavrnil vse očitke vlagateljev interpelacije in podrobno pojasnil ravnanje ministrstva, ki ga vodi, s podpisi pod zahtevo za referendum.
Eden od očitkov vlagateljev interpelacije je, da naj bi na ministrstvu za notranje zadeve zavlačevali z oddajanjem poročila v DZ glede ustreznosti podpisov ter da so ga oddali tik pred iztekom roka. Kot je poudaril Gorenak, so bili podpisi pod referendumsko pobudo v DZ vloženi 10. oktobra. Ker je bil izglasovan veto državnega sveta, je bil zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ponovno sprejet v DZ 23. oktobra. Ministrstvo pa je omenjeno pobudo s fotokopijo seznama s podpisi volivk in volivcev od DZ prejelo 25. oktobra.
Iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi izhaja, da ni določenega posebnega zakonskega roka, v katerem bi moralo ministrstvo preveriti podatke o 2500 podpisnikih s seznama. Kljub temu pa je ministrstvo zagotovilo, da je bil seznam s podpisniki referendumske pobude za zakon o slabi banki kljub kratkemu roku (znotraj katerega sta bili tudi sobota in nedelja) in dejstvu, "da smo v preverjanje sočasno prejeli fotokopije seznama za dve referendumski pobudi, preverjen in DZ dostavljen do 30. oktobra, kar je znotraj roka iz 16. a člena zakona", pojasnjuje Gorenak v odgovoru na interpelacijo.
Zato je zatrdil, da ni šlo za namerno zavlačevanje oziroma odlašanje obveščanja DZ in da ni šlo za onemogočanje pobudnika.
Zatrdil je tudi, da bo v primeru, če pristojni organi ugotovijo nepravilnosti pri ravnanju s podpisi na notranjem ministrstvu, sam odstopil.
Interpelacija zoper Gorenaka je sicer prva interpelacija v tem mandatu vlade Janeza Janše in 29. interpelacija v dosedanjih sklicih DZ.
