Bratuškova: Današnji odločitvi zmaga vseh

Radikalen poseg

Vlada se zaveda, da bi uravnoteženje javnih financ že z letom 2015 pomenilo radikalen poseg v socialne pravice, na čemer so temeljila tudi njena opozorila in opozorila drugih koalicijskih partnerjev. Današnja odločitev glede fiskalnega pravila tako po besedah premierke določa srednjeročno uravnoteževanje javnih financ, ki bo opredeljeno v izvedbenem zakonu.

Tega vlada že pripravlja in šele z njim se bo, tako Bratuškova, naredilo piko na i današnji odločitvi. Kot je pojasnila, bosta v tem zakonu določena način in časovni okvir konsolidacije javnih financ. Definirali bodo naloge in pristojnosti fiskalnega sveta ter to, kaj pomeni srednjeročno obdobje, in določili izjeme oz. primere, v katerih se od fiskalnega pravila odstopa.

Premierka je pojasnila, da je tudi za izvedbeni zakon potrebna dvotretjinska podpora v DZ. Verjame, da bo tudi pri tem politika dosegla soglasje, v nasprotnem primeru pa po njenih besedah niso naredili ničesar.

Kot je še poudarila, sprejeto fiskalno pravilo ne določa, da mora biti proračun uravnotežen v letu 2015, temveč se takrat začne uporabljati v izvedbenem zakonu zapisana formula. Zagotovila je, da ne bo 30-odstotnih posegov v pokojnine, plače ali socialne transfere, kot je opozarjala pred časom.

Glede ustavnih sprememb pri referendumu pa je premierka prepričana, da je politika naredila napako in ljudem premalo pojasnila, kaj novosti pomenijo.

Konec političnih kupčkanj

Po oceni Bratuškove je zdaj konec političnih kupčkanj v zvezi z razpisovanjem referenduma, ki pa ostaja resnično orodje v rokah ljudi, saj politika oz. poslanci ne bodo več mogli zahtevati razpisa referenduma. Ob tem je poudarila, da se pogoji, pod katerimi volivci lahko razpišejo referendum, niso v ničemer spreminjali.

Bratuškova je spregovorila tudi o po njenih besedah zelo pomembnih projektih, ki jih je vlada speljala v 60 dneh, odkar je prevzela njeno vodenje. Spomnila je, da so uspeli pripraviti program stabilnosti in nacionalni reformni program, se zadolžiti na mednarodnih trgih ter doseči dogovor s sindikati javnega sektorja glede zniževanja mase plač. Hkrati je zagotovila, da za letos niso predvideni posegi v standarde in normative.

To, kar je vlada zapisala v programskih dokumentih, bo po premierkinih besedah uresničila in s pripravo rebalansa sanirala "katastrofalno stanje", ki ga je dobila v državnem proračunu.

Poslanci so po njenih besedah danes sprejeli ustavni spremembi, ki bosta pomagali pri izhodu iz krize ter uspeli umiriti strasti v državi.

DZ je namreč po številnih zapletih danes vendarle z 78 glasovi za in osmimi proti potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Nato so z zadostno večino sprejeli še ustavne spremembe referendumske ureditve. Za sprejem tega ustavnega zakona jih je glasovalo 86, proti je bil en poslanec.

Štrukelj: Sprejete ustavne spremembe predstavljajo strah parlamentarnih strank pred ljudstvom

Sprejete ustavne spremembe po ocenah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimirja Štruklja predstavljajo strah parlamentarnih strank pred ljudstvom, ki se je začelo obnašati drugače od pričakovanja političnih vodstev. »Po moji presoji se bo kredibilnost političnih strank, če je je sploh še kaj ostalo, po tej odločitvi še zmanjšala,« je dejal. To bo po njegovem mnenju pripeljalo do neizbežnih konfliktov, za katere bodo odgovornost nosili tisti, ki danes s temi spremembami kupujejo svojo varnost.

Tanko: Fiskalno pravilo vsaki vladi preprečuje, da se obnaša kot razvajen otrok

O demonstracijah ne razmišljajo

O demonstracijah sindikati ne razmišljajo. »Odkrito priznam, da preprosto ni bilo mogoče na ustrezen način ljudem sporočiti, kako odločilni sta ti dve spremembi - tako fiskalno pravilo kot referendumska zakonodaja - ker je zadeva preprosto preveč zapletena, da bi ljudje, ki se ukvarjajo s tem, ali bodo jutri imeli dovolj za vsakdanje življenje ali ne, razumeli pomena tega. In s tem bo treba živeti,« je še dejal Štrukelj.

Nedopustna omejitev možnosti ljudstva

Proti ustavnim spremembam so tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, kjer nasprotujejo predvsem opredelitvi primerov, v katerih naj referendum ne bi bil dopusten. »Tako široka opredelitev, ki izključuje iz referendumskega odločanja vse zakone, ki imajo vpliv na javnofinančne odhodke, lahko dejansko pomeni prepoved referenduma in nedopustno omejitev možnosti ljudstva, da neposredno odloča o zakonih, ki na najrazličnejše načine vplivajo na njihov socialno ekonomski položaj in javne storitve,« je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Janez Posedi.

Povečevanje moči, ki bo še poglobilo krizo

V Sindikatu državnih organov Slovenije menijo, da so poslanci z današnjim odločanjem dokončno demontirali socialno državo. »V roke si s spremembo ustave jemljete instrumente in nesorazmerno povečujete moč, kar bo samo še poglobilo krizo,« je zapisal sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavič, ki je tudi predlagal, da bi o ustavnih spremembah odločali ljudje na referendumu pred koncem junija.

Skrajno problematične odločitve

Zavezništvo za 6. maj, ki združuje predstavnike različnih civilnih iniciativ in gibanj pa tudi sindikatov, ponavlja, da gre za skrajno problematične odločitve, ki ogrožajo temeljne vrednote ustavne ureditve RS in za katere poslanci niso pridobili soglasja ljudstva. »Ne posegajte v ustavo brez širše javne razprave in potrditve sprememb na referendumu,« so zapisali v zavezništvu.

Onemogočenje na vsebinskem nivoju

V Piratski stranki menijo, da so pri oblikovanju sprememb referendumske zakonodaje prevladale določene strankarske preference, ki pa ne bodo rešile problemov instituta referenduma v Sloveniji. »Zaradi strožjih določil bomo namreč sami sebi onemogočili enega zadnjih demokratičnih elementov vpliva civilne družbe na odločanje v naši državi. Še posebej smo zgroženi nad dejstvom, da se onemogoča razpis referendumov na vsebinskem nivoju (npr. trgovinske pogodbe ipd.), ki bodo v prihodnosti še posebej pomembne pri oblikovanju razvoja Slovenije in seveda sprejemanja kvorumov,« je sporočil predsednik stranke Rok Deželak.

Odzvali so se še nekateri drugi predstavniki civilne družbe. V izjavi s prvopodpisano Založbo Sanje so izrazili razočaranje, ker je predsednica Alenka Bratušek prelomila obljubo o sprožitvi odprte razprave o fiskalnem pravilu in referendumu. »Vztrajamo, da politika ni izključna domena izvoljenih politikov (ki so medtem izgubili mandat ljudstva), temveč je v enakem obsegu domena državotvornih državljanov,« so poudarili.

86 za, proti le Vogrin

Poslanci DZ so z zadostno večino sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve. Za sprejem ustavnega zakona je glasovalo 86 poslancev, proti je bil le poslanec Ivan Vogrin. Ustavna komisija je že pripravila odlok, na podlagi katerega bo DZ najpozneje v osmih dneh ustavni zakon tudi razglasil. Spremembe bodo začele veljati z razglasitvijo.

Spreminjajo se 90., 97. in 99. člena ustave. Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki.

Po novem se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Sedaj bo manj zastraševanja

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.

Poslanec Jožef Jerovšek (SDS) je med razpravo ocenil, da bo referendumov po sprejetih spremembah manj. Tudi Branko Kurnjek iz DL je dodal, da bo sedaj »manj zastraševanja«. Je pa Jerovšek opozoril, da bo treba nekaj narediti na državljanski zavesti, saj da so tako nizke udeležbe na volitvah in referendumih, kakršne imamo zadnja leta, sramotne. Politiki in intelektualci se morajo po njegovem vprašati, kaj je pripeljalo »do indoktrinacijo ljudstva, da je brez zveze iti na volitve«.

Njegov poslanski kolega Jože Tanko pa meni, da kljub spremembam velja spet razmisliti o uvedbi tako imenovanega referendumskega dne.

Družinski zakonik

Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je omenil omejitve, glede katerih zadev se bo lahko odločalo na referendumu. Spomnil je na referendum o družinskem zakoniku in se vprašal, ali bi ga sodišče, če bi že lani imeli uzakonjene te omejitve, moralo ustaviti.

Tudi Matej Tonin iz NSi je omenil družinski zakonik. Kot je dejal, nekateri omejitev glede zadev, o katerih se bo lahko odločalo na referendumu, razumejo tudi tako, da onemogoča oziroma prepoveduje referendum o bodočem družinskem zakoniku. A v NSi tega zagotovo ne razumejo tako. »Ustavno sodišče je enkrat že dovolilo referendum o družinskem zakoniku in ne vidimo nobenega razloga, da ga ne bi tudi drugič, seveda pa se bo obrnil postopek,« je še dejal Tonin.

Ni še znano, kdaj bo seja DZ

Predsednica ustavne komisije Maša Kociper pa je glede omejitve odločanja o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, pojasnila, da bo v tem primeru praksa DZ morala striktno vztrajati pri obrazložitvi, ki je bila dana v ustavni komisiji, in sicer da se lahko za odpravljanje protiustavnosti spreminjajo le členi, ki so bili z odločitvijo ustavnega sodišča predlagani kot protiustavni.

Dodala je tudi, da bo za EU pomembno, da se blokade pri našem političnem odločanju končajo, kar se dosega tudi z danes sprejetimi ustavnimi spremembami referendumske ureditve.

Za zdaj sicer še ni povsem jasno, kdaj bo seja DZ, na kateri bodo poslanke in poslanci razglasil ustavne spremembe. Osemdnevni rok se namreč izteče na soboto. Predsednica ustavne komisije Maša Kociper pa je že pojasnila, da bi seja lahko bila tudi prej, če se bodo poslanci pisno odpovedali zahtevi za referendum. O tem bi se morali dogovoriti vodje poslanskih skupin.