Poslanci kot izvoljenci ljudstva veljajo na eni strani za najbolj nedotakljive člane družbe, a na drugi strani bi morali biti prav zato podvrženi najstrožjemu nadzoru. Zanj je pristojna komisija za preprečevanje korupcije (KPK), kjer pa pojasnjujejo, da »kakovostnega enkratnega nadzora nad premoženjem devetdesetih poslancev ob sedanjih kadrovskih zmogljivostih, preostalih nalogah in preiskavah ne morejo izvesti«.
Določena področja, kot je na primer opravljanje dodatnih dejavnosti poslancev ali premoženje njihovih družinskih članov, zato ostajajo »siva«, saj se ne ve, kdo je za tovrstni nadzor dejansko pristojen, ali pa je ta pomanjkljiv oziroma ga zaradi nezadostnih zakonskih podlag sploh ni. Medtem pa v protikorupcijski komisiji opažajo tudi tendence nekaterih poslancev, koalicijskih in opozicijskih, da se pristojnosti komisije še dodatno omejijo.
Sprejeli novelo, ki bi omejila nepravilnosti...
Kljub lani sprejeti noveli zakona o poslancih, s katero so želeli onemogočiti dodatno služenje ob hkratnem prejemanju nadomestila poslanske oziroma ministrske plače, se zdi, da nova ureditev ni zapolnila luknje, ki jo je s hkratnim prejemanjem nadomestila in služenjem na svetovalnih pogodbah izkoristil minister Gregor Virant.
Nadomestilo poslanske plače namreč edini v tem trenutku prejema nekdanji poslanec SLS Roman Žveglič, ki pa je v javnosti večkrat izjavil, da poleg funkcije poslanca opravlja tudi delo na kmetiji. Iz tega je mogoče sklepati, da z dejavnostjo tudi kaj zasluži. »Da, dobivam. Sem dobival tudi, ko sem bil poslanec,« nam je pojasnil. A pristojnega delovnega telesa državnega zbora o tem ni obvestil, kar je po zakonu o poslancih dolžan storiti v sedmih dneh po prejetem plačilu. Če ne, zakon določa globo v višini 1000 evrov, obenem lahko preneha pravica do prejemanja nadomestila, do katerega je sicer Žveglič upravičen do 21. septembra. V nadaljnjih telefonskih pogovorih, v katerih smo ga z omenjenimi zakonskimi določbami tudi seznanili, pa je dejal, da »tekočih prejemkov nisem prijavil, ker jih nisem imel«.
Za ugotavljanje o tem, ali je Žveglič upravičen do nadomestila, je pravzaprav pristojna proračunska inšpekcija, ki bdi nad uveljavljanjem pravice do nadomestila, a ga inšpektorji do tega trenutka še niso obiskali. Nadomestilo poslanske plače bo, če bo treba, »mirne duše« vrnil, je zagotovil. Dodajmo, da je Žveglič hkrati tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije, a za to »za zdaj« ne prejema plačila. Predsednik omenjenega sindikata je bil tudi v času opravljanja poslanske funkcije, s čimer je dodatno zaslužil 500 evrov bruto mesečno.
Kot je bivši poslanec posebej poudaril, je letos protikorupcijski komisiji poslal podatke o vseh lanskih prihodkih, čemur so zavezani vsi funkcionarji.
Še vedno brez nadzora nad premoženjem sorodnikov
A so podatki o premoženjskem stanju poslancev, s katerimi razpolagajo v protikorupcijski komisiji, precej skromni. Poleg dohodninskih odločb zavezancev, ki jih komisiji avtomatizirano pošilja Davčna uprava RS, opravljajo tudi redne in izredne nadzore. Tako imajo trenutno pod drobnogledom »manj kot deset zavezancev«.
Kljub podatkom, s katerimi vendarle razpolaga protikorupcijska komisija, ne gre spregledati dejstva, da lahko »iznajdljivi« in pravniško podkovani poslanci (ter preostali funkcionarji) na sorodnike prepisujejo morebitno neprijavljeno premoženje. Tovrstne finančne akrobacije bi lahko še nekaj časa izvajali nemoteno, saj KPK po sedaj veljavni ureditvi pesti »(pre)zahteven standard za širjenje nadzora na premoženje družinskih članov zavezanca«.
Za zdaj minister Virant namreč še ni uresničil obljube, po kateri bi poleg širjenja pristojnosti komisije na sorodnike politikov pripravil tudi zakonsko podlago za poizvedovanje o njihovih bančnih računih v tujini. »Predlog sprememb zakona imamo v načrtu dela ministrstva, vendar v tem trenutku časovnica še ni znana. Tako je o konkretnejših spremembah in vsebini še prezgodaj govoriti,« so nam pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.
Namesto širili, bi pristojnosti komisije raje ožili
Ob poku, ki ga je protikorupcijska komisija »povzročila« z objavo poročila, po katerem se je premoženje prvakoma dveh največjih parlamentarnih strank Zoranu Jankoviću in Janezu Janši nepojasnjeno povečalo po sto tisoče oziroma milijone evrov, številni politično motivirani protinapadi ne presenečajo.
Februarja, kmalu po objavi poročila, so poslanci po večini iz vrst SDS vložili zahtevo za presojo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ustavni sodniki so že zavrnili njihov predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona, ki mimogrede predstavlja temelj delovanja protikorupcijske komisije, in hkrati sklenili, da bodo zahtevo obravnavali absolutno prednostno. Kljub temu po pojasnilih generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada o primeru ne bo odločeno pred jesenjo.
Na anonimno pismo o domnevno spornem povečanju premoženja predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča so se nemudoma odzvali v poslanski skupini SDS in zahtevali sklic mandatno-volilne komisije. Člani slednje so v začetku aprila sklep o uvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednika KPK podprli brez glasu proti. Kljub večmesečnim aktivnostim konkretnih ugotovitev še ni, tudi na račun številnih procesnih zapletov in prekinjenih sej.
A zgodba se pri tem še ni končala. »Ugotavljamo, da so določeni poslanci koalicije in opozicije pričeli problematizirati sedanje pristojnosti komisije ter da obstaja možnost, da bodo nekatere stranke koalicije in opozicije poskušale še dodatno zmanjšati pristojnosti,« so opozorili na KPK.
