Poslanske skupine so na včerajšnji izredni seji, namenjeni sprejemanju ustavnega zakona, s katerim bi naša država v ustavo vnesla fiskalno pravilo oziroma nekakšen limit javnih izdatkov, predstavili zgolj stališča do tega vprašanja. Predsednik državnega zbora Janko Veber je na pobudo predsednika SLS Franca Bogoviča in po poprejšnjem dogovoru prvakov parlamentarnih strank sejo prekinil, nadaljevala pa se bo čez štiri tedne.
Sklic izredne seje je zahtevala največja opozicijska stranka SDS, ki se zavzema za takojšnji vpis fiskalnega pravila v ustavo, za sprejetje takšne odločitve v državnem zboru pa je potrebna podpora najmanj 60 poslancev. Ker ta tudi včeraj (kot že lani) ni bila zagotovljena, je SDS s stisnjenimi zobmi privolila v prekinitev seje. Če bi glasovanje včeraj izpeljali in bi poslanci vnos fiskalnega pravila v ustavo zavrnili, pa bi bil s tem postopek ustavnih sprememb končan. V tem mandatu namreč vsebinsko enakega predloga ustavnih sprememb ne bi mogli več uvrstiti na dnevni red seje državnega zbora.
SDS: Vračanju gradiva na ustavno komisijo izrecno nasprotujemo
Dobra plat prekinitve seje je, da se je Slovenija s tem izognila novi blamaži pred mednarodno skupnostjo, ki bi jo nekateri poslanci s svojimi razpravami o tej temi gotovo povzročili. Slaba pa, da zagata 7. maja, ko se bo seja nadaljevala, najverjetneje ne bo nič manjša. Takrat naj bi poslanci na podlagi svežih podatkov o stanju javnih financ ocenili, ali je besedilo ustavnega zakona o vnosu fiskalnega pravila v ustavo zrelo za sprejem ali pa ga je treba vrniti ustavni komisiji, da ga dopolni in popravi. V njem je sporno predvsem določilo, po katerem bi se fiskalno pravilo o uravnoteženju javnih financ (nekakšna zaveza, da bomo trošili le toliko, kot ustvarimo, in se ne bomo dodatno zadolževali) prvič uporabilo že pri pripravi državnega proračuna za leto 2015. Nekateri finančni analitiki ocenjujejo, da to zaradi velike zadolženosti države ne bo mogoče, kar pomeni, da bi predsednik (ali predsednica vlade) že prvo leto izvajanja fiskalnega pravila kršil ustavo in si s tem nakopal/-a ustavno obtožbo.
Toda če bi se poslanci 7. maja odločili, da bodo predlog tega ustavnega zakona vrnili ustavni komisiji, se obeta nov zaplet. Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je namreč včeraj napovedal: »Vračanju gradiva na ustavno komisijo izrecno nasprotujemo.«
Ude: Fiskalnega pravila ni dobro zapisati v ustavo
To, da je fiskalno pravilo treba vnesti v ustavo, zagovarja pet parlamentarnih strank (SDS, SLS, DL, NSi in DeSUS), medtem ko imata dve (SD in PS) glede tega veliko pomislekov, največ socialni demokrati. Zakaj, smo vprašali predsednika Igorja Lukšiča. »Dobiti moramo neko večinsko stališče strokovne javnosti – ustavnih sodnikov – o tem, ali Slovenija obveznosti iz mednarodne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (o tako imenovanem fiskalnem paktu, op. p.) ne more zagotoviti drugače kot z vpisom fiskalnega pravila v ustavo. Toda kot mi beremo ta pakt, je to mogoče urediti zgolj z zakonom o fiskalnem pravilu, ki bi ga Slovenija tako in tako sprejela, in to z dvotretjinsko večino, da ga vsakokratna vlada ne bi mogla spremeniti,« nam je pojasnil Lukšič.
Ustavni pravnik dr. Lojze Ude je eden tistih strokovnjakov, ki se ne strinjajo s trditvijo, češ da bi Slovenija s tem, če zlatega fiskalnega pravila ne bi zapisala v ustavo, mednarodni skupnosti sporočila, da fiskalnega pravila ne sprejema. »To absolutno ni res. Zlato fiskalno pravilo je sprejeto, zapisano je v mednarodni pogodbi, v fiskalnem paktu, ki ga je Slovenija ratificirala in je v hierarhiji nad navadnim zakonom. V ustavo to ni dobro zapisati zato, ker bi takoj, ko bi fiskalno pravilo vključili v ustavo, to pomenilo, da bi bilo treba vložiti ustavno obtožbo zoper predsednika vlade, saj bi glede na sedanje zadolževanje države in glede na potrebe po nadaljnjem zadolževanju v tem delu takoj kršil ustavo,« opozarja prof. Ude.