Takoj po izglasovanju sklepa, da začno postopek za spremembo ustave, so poslanci opravili še krajšo razpravo o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi omenjene spremembe vnesli v ustavo, o stališču ustavne komisije, ki je s pomočjo skupine strokovnjakov pripravila predlog omenjenega zakona in o dopolnilih na njeno stališče. Dopolnil poslanske skupine niso vložile, stališče, s katerim se je ustavna komisija opredelila do predloga ustavnih sprememb, pa so poslanci s 84 glasovi za in enim proti sprejeli.
V razpravi je bil Vogrin kritičen do sprememb. "V času, ko imamo toliko težav, se ukvarjamo s spremembo referendumske ureditve. To je narobe," je dejal. Maša Kociper (PS) pa je dejala, da je predlog sprememb eden najboljših, ki so jih imeli do zdaj. Moti pa jih to, da predvideva določbo, da DZ ni vezan na izid referenduma.
Že v dopoldanskem delu seje, na kateri je DZ razpravljal o tem, ali naj začne postopek za spremembo ustave, so sicer podporo začetku postopka napovedale vse poslanske skupine, čeprav imajo v nekaterih do določenih sprememb pomisleke, največ v poslanski skupini SDS.
V omenjeni poslanski skupini so tako napovedali, da bodo postopek v tej fazi podprli, v nadaljevanju pa si želijo, da bi se model zavrnitvenega referenduma, ki ga vsebuje predlog, spremenil oziroma bi se postopek na ustavni komisiji vodil tako, da bo mogoče o omenjenem modelu glasovati ločeno. Sicer predloga ustavnih sprememb ne bodo podprli, je napovedal vodja strankine poslanske skupine Jože Tanko.
Kociprova: Poslanci razdvojeni
Tudi v PS so po besedah Maše Kociper poslanci razdvojeni pri tem, ali bodo ustavne spremembe na koncu podprli ali ne. Po njenih besedah spremembe ne smejo iti v smeri omejevanja referenduma, pač pa le v smeri njegovih izboljšav. Tudi Alenka Bratušek (PS) je napovedala, da bo imela ustavna komisija še veliko dela, da bo odgovorila na vsa njihova vprašanja, zastavljena na ustavni komisiji DZ.
Pomisleke do posameznih delov sprememb imajo tudi v NSi in SLS, čeprav izrecnih napovedi, da ustavnih sprememb ne bodo podprli, če se posamezni deli ustrezno ne spremenijo, ni bilo slišati.
Predlog ustavnih sprememb med drugim predvideva, da bo lahko zakonodajni referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev. Na referendumu po novem ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.
Model »zavrnitvenega referenduma«
Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, in hkrati ta večina predstavlja najmanj četrtino vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ več ni vezan na izid referenduma in lahko takoj po zavrnitvi predlaga boljši zakon.
Zdaj mora ustavna komisija pripraviti predlog ustavnega zakona za drugo fazo ustavnorevizijskega postopka.
Poslanci pa so zavrnili koalicijsko novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po kateri bi bilo za vložitev pobude za referendum namesto 2500 neoverjenih potrebnih 5000 overjenih podpisov. Za to, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, bi morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev, tako pa je od 89 poslancev, ki so prijavili kvorum, za zakon glasovalo 51, proti pa 37 poslancev. Glasovanje proti so napovedali poslanci PS in SD.
So pa poslanci danes soglasno, z 88 glasovi za in nobenim proti, potrdili tudi manjšo spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o socialno-varstvenih prejemkih, po kateri se humanitarna pomoč ne bo štela v premoženje posameznika oziroma družine. Oba zakona je predlagala skupina poslancev s prvopodpisano Barbaro Žgajner Tavš iz Pozitivne Slovenije.
Žgajner Tavševa je danes ob predstavitvi enega od zakonov poudarila, da je razprava, "ki je bila izjemno korektna", pokazala, da oba zakona potrebujeta nove spremembe, saj da prihaja do nemalo anomalij in sta v številnih točkah nekonsistentna. Današnja sprememba socialnovarstvene zakonodaje je prva, ne pa tudi zadnja, je tako dejala poslanka.
