»Trditev, da sem ekstremist, ki je mladino navajal k nasilju, kar ne drži, jemljem tudi kot napad na vse izpostavljene intelektualce, njihov družbeni angažma in poskus kriminalizacije civilne sfere.« Tako se je na navedbe v anonimki, ki so jo prejeli člani preiskovalne komisije, ki ugotavlja delovanje ekstremističnih skupin pri nas, odzval predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru Boris Vezjak.
Kot smo poročali včeraj, je preiskovalna komisija prejela anonimko, da so pisatelj Tone Partljič, predavatelja na Filozofski fakulteti v Mariboru Vesna Vuk Godina in Boris Vezjak, rektor mariborske univerze Danijel Rebolj, direktor Policijske uprave Maribor Danijel Lorbek, novinarja Jaša Lorenčič in Marko Pigac ter še deset drugih intelektualcev, novinarjev, predstavnikov policije, svetnikov… osebe, »za katere so podani razlogi za sum, da so aktivno sodelovali pri organizaciji in poteku tako imenovanih mariborskih vstaj, katerih cilj je bil razširiti nasilje na celotno območje Slovenije z namenom nasilne odstavitve župana mestne občine Maribor Franca Kanglerja in predsednika vlade Janeza Janše«.
Logično nadaljevanje Gorenakove teze
S pomočjo »zasebnih preiskovalcev« so anonimneži ugotovili, da so nekateri od navedenih za spodbujanje nasilja uporabili svoje odlično poznavanje računalniških aplikacij, drugi svojo avtoriteto in prepoznavnost v javnosti, predstavniki policije pa so podporo nasilju izrazili s svojo navzočnostjo na protestih v civilni obleki. Opozicijski člani preiskovalne komisije Dragutin Mate (SDS), Franc Pukšič (SLS) in Matej Tonin (NSi) so navedbe v anonimki predelali v dokazni sklep oziroma v zahtevo, da omenjene osebe zaslišijo kot priče pri razkrivanju ekstremizma na naših tleh, kar mora komisija po poslovniku tudi izpeljati.
»Anonimka dokazuje, kako zlahka je mogoče v Sloveniji demonizirati posameznike za politične cilje in potrebe, ustrezne materiale pa neposredno dostaviti v hram demokracije in z njim izsiljevati,« poudarja Vezjak, ki anonimko vidi kot logično nadaljevanje Gorenakove teze, da so bili protesti nezakoniti. »Kdor jemlje podmene iz anonimke zares, ne razume demokracije. Ne le da demonizira proteste na ulicah in posamezne državljane, v mislih ima tudi prepoved združevanja,« je prepričan predavatelj na mariborski filozofski fakulteti.
Obtožbe v anonimki so zelo začudile tudi Vesno Vuk Godina, ki je pismo označila kot neresnično anonimno kleveto. Kot pravi, sama organizatorjev vstaj ni poznala in jih še vedno ne pozna, na vstajah – zaradi delovnih obveznosti se je lahko osebno udeležila le ene mariborske in ene vseslovenske – pa je sodelovala enako kot tisoči drugih državljanov, ki so na tak način izražali nezadovoljstvo in nestrinjanje z oblastjo v Mariboru in v državi. Ob tem ponavlja, da je bilo njeno nestrinjanje in nezadovoljstvo naslovljeno na metode vladanja in vodenja, ne pa na kogar koli osebno. »To konec koncev dokazuje tudi moja drža do načinov vladanja sedanjega mariborskega župana Andreja Fištravca.«
Netočno in neumno
Predavateljica na mariborski filozofski fakulteti tudi spominja, da je bila sama članica skupine Skupaj za Maribor, ki je nedvoumno zavzela negativno stališče do nasilja v vstajah. »Moji študenti bi lahko povedali, da sem jim v letnikih eksplicitno svetovala, naj se, če se bodo vstaj udeležili, nasilnih dejanj ne poslužujejo. Dajala sem jim tudi izrecna navodila, kako naj se umaknejo, če bodo z nasiljem na vstajah soočeni.« V anonimki je torej – tako Vesna Vuk Godina – cela vrsta obtožb na njen račun, od katerih niti ena ni točna.
Tone Partljič se čudi, da so se poslanci odzvali na anonimko. »Udeležil se bom vsega, kar bo treba, je pa stvar popolna neumnost,« pravi nekdanji poslanec. Kot poudarja, je ocenil, da je župan škodljiv, vstajnikom pa se je na Glavnem trgu pridružil šele po tem, ko so jim začeli govoriti, da so drhal, Janša pa jih je označeval za neke vrste fašistov. »Tedaj se mi je zazdelo, da je treba zastaviti človeško in pisateljsko besedo.« Ob tem Partljič dodaja, da sta bila prva dva stavka v njegovem edinem javnem govoru na protestu poziv tistim, ki bi želeli razgrajati, naj tega ne počnejo, in poziv policistom, naj opravijo svojo dolžnost, vendar naj z delanjem reda ne pretiravajo.