Nujno je izboljšanje poslovnega okolja
Komisija je članice unije na podlagi desetih indikatorjev razdelila v tri grozde. V prvem so tiste, ki jim gre dobro na vseh področjih, ključnih za konkurenčnost: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Švedska, Velika Britanija in celo Španija, ki pa je po navedbah komisije "mejni primer".
V drugem grozdu so države, ki jim gre na nekaterih področjih dobro, na drugih slabo. V tej kategoriji so poleg Slovenije še Ciper, Grčija, Italija, Malta in Portugalska.
V tretjem grozdu pa so članice, ki se soočajo s problemi na številnih področjih: Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška.
Slovenijo komisija v poročilu opozarja, da "slovensko gospodarstvo potrebuje strukturne ukrepe za spodbujanje rasti in konkurenčnosti ter izboljšanje produktivnosti", še posebej izboljšanje poslovnega okolja, da bi se olajšalo vlaganje in spodbudil izvoz.
Slovenija ima namreč med novimi članicami unije enega najnižjih deležev neposrednih tujih naložb - 31 odstotkov bruto domačega proizvoda v letu 2012, izpostavlja komisija in med ozkimi grli, ki ovirajo naložbe, navaja neučinkovitosti pri postopkih zaradi insolventnosti.
Krhkost bančnega sistema
Prav tako komisija Slovenijo opozarja na krhkost bančnega sistema. "Bančni sistem ostaja negotov in posojilno omejen ... Popraviti bilance stanja bank in dokapitalizirati banke, ki poslujejo uspešno, sta najpomembnejša pogoja za stabilizacijo gospodarstva in zlasti za ponovno posojilno dejavnost bank," piše v poročilu.
Ob tem komisija opozarja, da sanacija bank v lasti države morda ne bo dovolj, temveč bodo potrebni nadaljnji ukrepi za posojila malim in srednjim podjetjem.
Komisija sicer v poročilu še ugotavlja, da je na področju inovacij Slovenija blizu povprečja EU, a opozarja, da je treba to "relativno uspešnost ohraniti", za kar bo treba povečati naložbe, financirane iz državnega proračuna ter se bolj osredotočiti na ukrepi za spodbujanje raziskav in inovacij.
Prav tako Bruselj v primeru Slovenije navaja, da je po produktivnosti dela pod povprečjem v EU, da so nedavno sprejete reforme na trgu dela prav usmerjene, a da njihov učinek še ni povsem jasen, da mora pospešiti izvajanje energetske zakonodaje in posvetiti posebno pozornost prometni infrastrukturi, saj je intenzivnost CO2 višja od povprečja v EU.
Zaskrbljujoči trendi
Sicer pa komisija v poročilih na splošno ugotavlja, da so članice na splošno izboljšale poslovno okolje, izvoz in trajnost, a da številne težave ostajajo, na primer razkorak med industrijsko najbolj konkurenčnimi državami in tistimi s slabšimi rezultati se ne zmanjšuje in v skoraj vseh članicah se povečujejo stroški energije.
Velike ovire po navedbah komisije predstavljata tudi otežen dostop do financiranja in zmanjšanje naložb v skoraj vseh članicah. Da bi evropska industrija spet zaživela, je treba znatno izboljšati učinkovitost javnih uprav ter povezave med šolami in podjetji, poudarjajo v Bruslju.
Vsi deli gospodarstva se spopadajo z zaskrbljujočimi trendi na področju produktivnost in zaposlovanja. Produktivnost EU v primerjavi z ZDA spet zaostaja, brezposelne pa je še vedno 11 odstotkov evropske delovne sile. Industrija je utrpela še zlasti veliko škodo, saj je izgubila več kot 3,8 milijona delovnih mest, še piše v poročilu.
