»Davek na nepremičnine predstavlja enega najstarejših davčnih prihodkov. Ker ga je enostavno uvesti in izvajati, so ga poznale že stare kulture,« piše v obrazložitvi predloga zakona o davku na nepremičnine, ki ga je ministrstvo za finance (MF) včeraj poslalo v vladno obravnavo, vlada pa naj bi ga potrdila v četrtek. A je kljub temu, »da je davek na nepremičnine enostavno uvesti«, po debelih štirih mesecih pogajanj in usklajevanj še vedno precej odprtih vprašanj pri predvidenih davčnih stopnjah, zato nepremičninski zakon, ki naj bi ga državni zbor obravnaval po nujnem postopku in kot del proračunskega svežnja, še vedno ni usklajen niti v koaliciji niti s predstavniki kmetov.
Višji davek na prazna stanovanja
Koalicijske stranke so pred dnevi MF naložile, naj davčno stopnjo za stanovanja, katerih posplošena tržna vrednost je nižja od 500.000 evrov, z 0,15 zniža na 0,1 odstotka, a tega (še) ni storilo. Je pa sledilo predlogu koalicije in se odločilo izdatneje obdavčiti prazna stanovanja (z 0,5 odstotka), še za 2,5 odstotka višja davčna stopnja pa je predvidena za zasedena in nezasedena stanovanja, katerih vrednost presega 500.000 evrov.
Verske skupnosti so zahtevale, da se objekti, namenjeni opravljanju verske dejavnosti, izvzamejo iz obdavčitve, ker bi ta davek po njihovem omejeval versko svobodo. MF jim je sprva ustreglo, kasneje so si premislili in obdavčitev sakralnih objektov vrnili v predlog zakona o davku na nepremičnine, najprej znižano (0,1 odstotka) davčno stopnjo pa so v zadnji zakonski različici vrnili na 0,5 odstotka ter tako cerkve in kapelice z vidika nepremičninskega davka izenačili s šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi, bolnišnicami, kulturnimi spomeniki in drugimi javnimi objekti.
Kljub drugačnim napovedim so neplodna zemljišča, kot so gore, vendarle izvzeta iz obdavčitve. Pogajanja kmečkih organizacij s finančniki pa so obstala pri točki, ko je za kmetijska zemljišča predvidena davčna stopnja 0,15 odstotka, za gozdove 0,07 in za objekte, namenjene kmetovanju, 0,3 odstotka. Zaradi znižane davčne stopnje za gozdove na 0,07 odstotka bodo država in občine iz tega naslova zbrale manj nepremičninskega davka, kot so občine doslej pobrale s pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest (lani 1,9 milijona evrov).
Občine lahko davke povišajo za 2,5-krat
Prihodke od davka na nepremičnine, ki naj bi ga njihovi lastniki prvič plačali junija prihodnje leto, si bodo država in občine delile na polovico, vendar šele z letom 2017. Občine so namreč v pogajanjih z vlado dosegle prehodno obdobje, zato bodo v letih 2014, 2015 in 2016 dobile od države toliko nepremičninskega davka, kot so imele v letu 2012 prihodka od odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. V evrih to pomeni dobrih 185 milijonov. Davek, odmerjen za gozdove, bo v letih 2014, 2015 in 2016 štel za prihodek države, vendar ga bodo nakazovali na poseben podračun in ga polovico porazdelili občinam, te pa bodo morale ta denar nameniti vzdrževanju gozdnih cest. Zakon o davku na nepremičnine bo občinam tudi omogočil (prvič šele leta 2017), da davčno stopnjo za posamezne kategorije nepremičnin zvišajo ali znižajo za največ 2,5-krat, ne bodo pa smele tega storiti pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter pri črnih gradnjah. Ilegalne gradnje bodo namreč po vsej državi enako obdavčene, in to trikrat bolj kot legalno zgrajeni objekti. Zakon o davku na nepremičnine predvideva še eno izjemo: v prvem letu pobiranja bo najvišji možen davek na hektar kmetijskega zemljišča 25 in na hektar gozda 10 evrov (MF je sprva predlagalo, da bi davčna kapica za kmetijska zemljišča znašala 20 in za gozdove 5 evrov).
Sicer pa na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da lahko vlada predlagano besedilo zakona o davku na nepremičnine še spreminja, preden ga bo dokončno potrdila in poslala v državni zbor.
