Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je v celoti sprejel mnenje zakonodajnopravne službe državnega zbora, češ da z zakonom o Planici ni nič narobe, kaj šele, da bi bil neustaven. »Tako mnenje je odbor neposredno poslal tudi na ustavno sodišče,« je dejal predsednik odbora Jožef Kavtičnik.
Naj spomnimo, da zakon o Planici med drugim določa tudi to, da se v Planici lahko gradi športne objekte tudi na zemljiščih, ki še niso v lasti države, a je za njih že sprožen postopek razlastitve. Tako določbo so sprejeli zaradi velikega števila lastnikov zemljišč v Planici, od katerih pa je bilo tudi nekaj takih, ki svoje lastnine državi po ponujeni ceni niso hoteli prodati. Postopki razlastitve se običajno vlečejo precej časa, kar lahko resno ogrozi gradnjo nordijskega centra, ki je v pretežni meri financirana z denarjem Evropske unije.
Upravno sodišče: Zakon je neustaven
Eden od teh lastnikov se je na že izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo mladinskih in otroških skakalnic (gradnja poteka prav te dni) pritožil, češ da država ni lastnica vseh zemljišč in da je zakon, ki določa, da se tam lahko gradi brez končanega postopka razlastitve, neustaven. Upravno sodišče, na katerem ta spor poteka, je temu sledilo in tudi samo ocenilo, da je omenjeni zakon neustaven. Zakon je upravno sodišče tako poslalo v presojo na ustavno sodišče, to pa je še pred odločanjem za mnenje zaprosilo tako vlado kot državni zbor. Poročali smo že, da vlada meni, da z zakonom v tem delu ni nič narobe, prav tako pa so se zdaj odločili še v državnem zboru. Problem je namreč v tem, da če na ustavnem sodišču pade planiški zakon, to lahko pomeni najprej težave pri gradnji planiškega centra, po drugi strani pa so potem neustavni še številni drugi infrastrukturni in prostorski zakoni, kar bi imelo za gradnjo javne in gospodarske infrastrukture ter upravljanje s prostorom precej negativne posledice. Prav s tem, pa tudi z javnim interesom glede hitenja pri gradnji v Planici, je zakonodajnopravna služba državnega zbora tudi utemeljila mnenje, da zakon ni neustaven.
Z letalnico se zdaj že mudi
Za potrebe gradnje Nordijskega centra Planica sicer poteka še devet razlastitev, na dva postopka so se lastniki pritožili, gre pa za zemljišča, ki jih potrebujejo za iztek otroških in mladinskih skakalnic. Gradnja zdaj že 45 milijonov evrov vrednega projekta (podražil se je za tri milijone, zaradi česar so evropski strukturni sklad že zaprosili za dodaten denar) sicer poteka z manjšimi zamudami, a za zdaj po načrtih. Male skakalnice bodo tako zgrajene do jeseni, z letalnico pa je nekaj več težav, saj bi jo morali začeti graditi že pred skoraj enim mesecem, a gre šele h koncu postopek izbire izvajalca.
Če letalnice ne bodo pravočasno dokončali (in povečali do meje novega svetovnega rekorda), obstaja celo možnost, da bi finale svetovnega pokala v skokih prihodnjega marca pripravili na sosednji novi 145-metrski skakalnici. »Z odločitvijo se nič ne mudi, počakajmo do januarja,« pomirja direktor Zavoda za šport Planica Jelko Gros, ki je pojasnil tudi, zakaj naši skakalci tudi letos ne trenirajo v Planici, čeprav so veliko in srednjo napravo zgradili primarno prav zaradi boljših pogojev za trening. »Tik ob novih napravah gradimo nov oskrbovalni objekt ter manjše skakalnice, zato skakalci ne bi imeli na voljo žičnice, prav tako so možne težave z elektriko in vodo za polivanje skakalnic,« je pojasnil Gros. Zanimanja za treninge v Planici naj bi bilo sicer precej tudi iz tujine.