Policijski sindikat Slovenije (PSS) bo s petkom zaostril stavko. Stavkovne aktivnosti bodo najbolj opazne na mejnih prehodih, pri nadzoru cestnega prometa in vzdrževanju javnega reda in miru, je povedal predsednik PSS Radivoj Uroševič. Medtemko bo delo policistov na mejnih prehodih »zelo poostreno«,pa bodo glede nadzora prometa in vzdrževanja reda in miru med stavko opravljali le »minimum od minimuma« predpisanih obveznosti.
Sindikat zahteva izboljšanje delovnih pogojev in izpolnitev obveznosti iz stavkovnega sporazuma iz leta 2010 glede zvišanja dodatkov za stalnost, uvedbo dodatkov za delo prekrškovnih organov in odpravo zgornje omejitve izplačil dodatkov pri plačah. Če bi vlada ugodila njihovim zahtevam, bi se povprečna plača policista, ki trenutno znaša 1073 evrov neto, po oceni PSS zvišala za kar 30 odstotkov, sredstva za plače v policiji pa bi se povečala za devet milijonov evrov na leto.
Notranji minister Gregor Virant pravi, da so zahteve nemogoče in nesprejemljive, ter zatrjuje, da vlada ne bo popuščala. Ker naj bi zaradi napovedanega poostrenega nadzora na mejnih prehodih sredi turistične sezone nastajale še daljše kolone, napoveduje, da bo od policije zahteval, da mora promet na mejnih prehodih tudi ob zaostritvi stavke potekati tekoče. V nasprotnem primeru naj bi sledili ustrezni ukrepi.
Petelinjenje med policijskima sindikatoma
Virant ocenjuje, da je za zaplet krivo tekmovanje med obema policijskima sindikatoma – med PSS in mlajšim, leta 2008 ustanovljenim Sindikatom policistov Slovenije (SPS). Medtem ko je s s slednjim vlada maja letos podpisala sporazum in kolektivno pogodbo, je PSS vztrajal pri stavki, ki poteka že vse od začetka leta.
Sporazum, ki ga je sklenil SPS, prinaša po besedah predsednika sindikata Zorana Petroviča »izboljšanje delovnopravnega položaja zaposlenih v vseh točkah«, zlasti pa naj bi bil pomemben dogovor o povečanju sredstev za nadure in dodatkov za pripravljenost. Dogovor je upošteval tudi dosedanje varčevanje v policiji, tako da se masa plač v letih 2013 in 2014 ne bo zmanjševala.
Uroševičev PSS po drugi strani vztraja pri dogovoru iz leta 2010. »SPS se je dogovoril za drobtinice v višini dveh milijonov evrov na leto, kar je štirikrat manj, kot nam je vlada dolžna po sporazumu iz leta 2010. S tem pa je obenem tudi nam zaprl vrata,« opozarja Uroševič.
PSS je pred dnevi na ljubljansko delovno in socialno sodišče vložil tudi čez tisoč tožb in zahtevo za začasno odredbo razveljavitve maja podpisanega sporazuma, saj je bil ta, kot poudarjajo, enostransko sklenjen le z enim policijskim sindikatom. Sodišče je zahtevo po začasni odredbi, ki bi ustavila izpolnjevanje sporazuma, zavrnilo, Petrovič pa je ob tem pojasnil, da po zakonu o kolektivnih pogodbah zadostuje, da lahko z delodajalcem, v tem primeru vlado, sklene kolektivno pogodbo že en sam reprezentativni sindikat iz iste dejavnosti. Predsednik SPS je tako kot Virant prepričan, da gre za sindikalno rivalstvo v boju za članstvo. Po njegovem mnenju je PSS odklanjal sodelovanje pri pogajanjih zgolj zato, ker pri stavki ni sodeloval tudi SPS.
V spor med sindikatoma se je včeraj vmešal tudi Sindikat vojakov Slovenije (SVS), ki ocenjuje, da so s kolektivnim sporom na delovnem sodišču ogrožena prizadevanja za ureditev dostojnega plačevanja pripadnikov Slovenske vojske in policije. »V sindikatu vojakov ne razumemo ravnanja PSS, ki zahteva razveljavitev že dogovorjenega in težko izborjenega sporazuma,« pravi predsednik SVS Gvido Novak.
Boj za članstvo
Odnos med obema policijskima sindikatoma sicer že vse od ustanovitve mlajšega SPS deluje po načelu toplo-hladno. Do zadnjega hujšega spora je prišlo leta 2010, ko je SPS zaključil stavko skupaj z delom sindikatov javnega sektorja, ki jih je vodil Janez Posedi, medtem ko je PSS stavko nadaljeval. Tedaj je na na spletnih straneh obeh sindikatov potekala prava mala vojna, v kateri ni manjkalo neprimernih besed in obtoževanj. Podobno se začenja dogajati tudi zdaj.
Starejši SPS ima sicer po Uroševičevih besedah okoli 5000 članov, mlajši PSS pa po Petrovičevih približno 3200. Če njune navedbe, kakor tudi navedbe iz leta 2010 držijo, potem je starejši sindikat v zadnjih treh letih izgubil približno tisoč članov, mlajši pa jih je okoli 600 pridobil.