Rupel se je zadnji dan delovnega obiska v Washingtonu poleg udeležbe na novinarski konferenci srečal še z nekdanjo državno sekretarko Madeleine Albright, ki je zdaj direktorica Nacionalnega demokratskega inštituta. Na univerzi Georgetown je imel predavanje z naslovom Deset let po padcu Berlinskega zidu, Jugoslavija in Sovjetska zveza, opravil je še nekaj pogovorov v State Departmentu, v soboto pa se skupaj z delegacijo odpravil proti Sloveniji. Slovenski zunanji minister je na novinarski konferenci ponovil, da je od ameriških sogovornikov slišal, da bo do naslednjega kroga širitve prišlo leta 2002 v Pragi. Colin Powell je namreč menil, da širitev mora biti, če si zanjo prizadeva kar devet kandidatk, vendar za zdaj še ni dogovora, koliko novih članic naj bi NATO sprejel v naslednjem krogu. Po Powellovem mnenju bi bilo vseh devet preveč, samo ena pa premalo, zato je treba iskati odgovor nekje vmes. Na vprašanje, kaj lahko Slovenija prispeva zvezi NATO, je Rupel ponovil besede, ki jih je izrekel na konferenci v Bostonu, namreč, da je Slovenija manjkajoči člen med Italijo in Madžarsko; omenil pa je tudi dobro poznavanje prostora jugovzhodne Evrope. Slovenski prispevek zvezi NATO pa bi bili tudi ekspertiza vojskovanja v goratih predelih, kot so Alpe, ter enota za hitro posredovanje. Slovenija ima po Ruplu še to prednost, da njena vojska ni obremenjena z dediščino Varšavskega pakta, ampak se vzpostavlja na novo, po navodilih in nasvetih zveze NATO. Na vprašanje, kako ocenuje domnevno slabšanje odnosov med EU in ZDA zaradi protiraketnega ščita (NMD) in evropskih enot za hitro posredovanje, je Rupel dejal, da Slovenije, ki ni članica EU in zveze NATO, to neposredno ne zadeva. V nadaljevanju je menil, da je ugibanje o sporih prenapihnjeno, izrazil prepričanje, da bo strateška zveza in razumevanje med obema ostalo tako kot je, saj si brez tega ne more predstavljati prihodnosti zahodnega sveta. Rupel je tudi menil, da so evropske sile za hitro posredovanje potrebne v tistih primerih, kjer NATO ne bi deloval kot celota, glede NMD pa misli, da bo sčasoma to postal sistem za celotno zvezo NATO. Novinarje je zanimalo tudi, kaj Slovenija pričakuje od članstva v zvezi NATO. Rupel se je najprej pošalil, da imamo NATO pač radi, nato pa resno nadaljeval, da Slovenija zvezo NATO vidi kot neke vrste zavarovalno polico. Pri tem ne gre samo za obrambo, tudi zato ker se Slovenija ne čuti ogrožene, ampak se bodo s tem povečala tuja vlaganja. "Za nas, ki smo živeli še v komunizmu, je NATO več kot le praktični mehanizem, saj nas bo članstvo postavilo na pravo stran zgodovine," je še dejal Rupel.