V točkovnem sistemu se višina pokojnin izračuna na osnovi točk. Vrednost pokojninske točke posameznika odraža njegovo razmerje do povprečne plače v državi, število točk, ki so lahko omejene navzgor in navzdol, pa je odvisno od dolžine zavarovalnega obdobja. Točkovni sistem imajo med drugimi v Nemčiji, Franciji, na Slovaškem, Hrvaškem, v Bolgariji, Romuniji in v baltskih državah.
Tine Stanovnik z ljubljanske ekonomske fakultete je uvedbi točkovnega sistema zelo naklonjen. Po njegovem mnenju bi omogočal bolj enostavno in pregledno usklajevanje pokojnin, obenem pa bi zagotovil večjo enakopravnost med starimi in novimi upokojenci. Stanovnik ugotavlja, da sta ukinitev usklajevanja pokojnin s plačami in uvedba zapletenih valorizacijsih količnikov v reformi 1992 povzročili težave pri uveljavljanju načela »horizontalne izenačenosti«, ki pomeni, da bi na primer osebi, ki sta se upokojili ob enaki starosti in sta prejemali enako visoko plačo (glede na povprečno plačo), imeli tudi enako pokojnino, ne glede na leto upokojitve.
Samodejno zviševanje upokojitvene starosti
Tako imenovani avtomatični mehanizmi prilagajanja upokojitvene starosti samodejno zvišujejo upokojitveno starost v skladu z daljšanjem pričakovane življenjske dobe in demografskimi spremembami ter drugimi gospodarskimi merili in merili trga dela. Njihovo uvedbo je v začetku leta 2011 v sklopu spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo predlagala evropska komisija, a je pri tem naletela na odpor Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO). EESO je marca 2011 v svojem odgovoru zapisal, da bi morali tako pomembne odločitve, kot je upokojitvena starost, po široki javni razpravi in v socialnem dialogu sprejemati parlamenti, ne pa računalniki. Odbor je evropsko komisijo in države članice opozoril, da bi na tak način dobili še več brezposelnih starejših, zaradi katerih bi se ob pomanjkanju delovnih mest zanje še povečala obremenitev preostalih socialnih blagajn.
Nevarni obvezni drugi steber
Ker postaja vse bolj jasno, da pokojnina iz prispevkov ne bo več mogla zagotoviti dostojnih pokojnin, je večina evropskih držav v zadnjih letih uvedla tudi obvezni drugi pokojninski steber; med »tranzicijskimi državami« sta izjemi le Slovenija in Češka. Obvezni drugi steber je po mnenju nekaterih poznavalcev v pomoč, da začnejo ljudje dovolj zgodaj razmišljati, kakšna bo njihova pokojnina ali kakšna bi morala biti, da bi jim omogočila dostojno življenje. Po drugi strani pa priznavajo, da drugi steber ne zaleže kaj dosti, če začne človek varčevati v srednjih letih ali še kasneje, pri čemer jim za nameček še znižuje plačo. Poleg tega je vprašljiva tudi varnost naložb. Propad velikanov, kot je bil Enron v ZDA, ter primeri Irske, Francije, Portugalske, Madžarske, Poljske..., kjer je država privarčevana sredstva porabila za sanacijo bank ali polnjenje proračunske luknje, zagotovo ne delujejo spodbudno.