Poker je kot pomanjšana različica življenja

K igri so ga pritegnili izzivi, pred katere te postavi kupček kart na igralni mizi in so, kot pravi eden najbolj prepoznavnih obrazov med slovenskimi igralci pokra Peter Poles, dobra popotnica tudi pri soočanju z izzivi, ki nam jih pripravi življenje. Kariero pred televizijskimi zasloni je pred leti uspešno združil s strastjo do igranja pokra. Je član ekipe PokerStars, s katero pili svoje znanje s pomočjo spletnih iger in se udeležuje tudi velikih turnirjev v živo, prav tako s kolegom Danijem Bavcem komentira televizijske oddaje o pokru, kjer lahko tako začetniki pokra kot tudi že nekoliko prekaljeni mački dobijo kakšen koristen nasvet.

Najbolj me je pritegnila možnost druženja, ki jo igra ponuja. Verjetno se nad pokrom nikoli ne bi tako navdušil, če ne bi bila igra hkrati tudi povod za druženje z zanimivimi ljudmi, s katerimi skupaj spoznavamo igro in uživamo v njenih čarih. Je pa poker precej kompleksna igra, ki se neprestano spreminja. Upoštevati moraš številne dejavnike, ki vplivajo na ugoden ali neugoden rezultat. Včasih so pomembne karte, včasih način igre nasprotnikov, včasih položaj za igralno mizo. Zato je potrebnega veliko predznanja, izkušenj, občutkov za podrobnosti in branje trenutnih situacij. Tudi če narediš vse prav, a se vendarle zgodita tista dva odstotka možnosti, da se igra ne razvije po tvojih željah. Za igralno mizo tako razpolagaš z velikim številom podatkov, za katere ne moreš biti povsem prepričan, ali so točni ali ne, zato iščeš pravo ravnovesje med njimi. V tem pogledu je poker kot pomanjšana različica življenja.

Igra je že sama po sebi nalezljiva, še posebno, če se vanjo poglobiš in se ji posvetiš. Več kot imaš izkušenj, laže vidiš, katere stvari so v igri pravzaprav pomembne. Zato lahko razumem tiste, ki jim je enkrat uspelo priigrati veliko vsoto denarja, poker je ne nazadnje igra denarja, ki se jo igra s kartami, potem pa kar nočejo nehati igrati, saj v tem vidijo perspektivo. Ampak tako se lahko zasvojiš z vsem, kar te »zagrabi«, od tebe pa je odvisno, ali bo ostalo pri zdravem načinu ukvarjanja s stvarjo, ki te privlači in predstavlja neki intelektualni izziv, ali bo navdušenje preraslo v bolezensko stanje. Sam sem dokaj daleč od zasvojenosti – nazadnje sem preživel slab mesec brez kart, pa se mi roke nič niso tresle.

Neka splošna formula naj bi bila, da je 40 odstotkov znanja, 30 odstotkov izkušenj in 30 odstotkov sreče. Predvsem pa so pomembne izkušnje, saj če upoštevaš matematični model, na katerem temeljijo izračuni pri pokru, in si že toliko dober, da znaš soigralce prebrati, se ti na dolgi rok mora iziti. Dolgi rok pa ni en mesec, niti eno leto, ampak je lahko tudi deset let.

Na začetku seveda potrebuješ osnovo, ki jo lahko dobiš iz knjige ali iz spletnih videoposnetkov. Zato smo se odločili za prevod knjige, ki je namenjena predvsem začetnikom. Primerna je za tiste, ki vidijo, da je poker super igra, in bi se v njej radi preizkusili, ampak jim manjka znanje. Tako kot pri vsaki stvari je tudi pri pokru dobro, da so igralcem pred začetkom igranja navodila jasna, da igro ponotranjijo, da se spoznajo z različnimi pristopi igranja in razlikami med posameznimi igrami. Sicer je veliko literature in na spletu dostopnih nasvetov v angleščini, a je vseeno laže, če lahko nasvete prebereš tudi v domačem jeziku.

Glavna evforija okoli pokra traja že slabo desetletje, mogoče zadnje čase v določenih pogledih celo malo popušča. Največ zanimanja je igra zbudila po letu 2003, ko je Chris Moneymaker (prvi ljubiteljski igralec pokra, ki mu je uspelo osvojiti glavni turnir svetovnega prvenstva po tem, ko se je nanj kvalificiral prek spleta, op. p.) praktično iz nič osvojil svetovno prvenstvo in dokazal, da lahko čisto navaden človek z ulice profesionalcem izmakne dva milijona dolarjev glavne nagrade zgolj s spretnim igranjem kart. Takrat se je veliko ljudi nad to igro še posebno navdušilo. Poker so množicam zelo približali tudi majhne kamere v igralnih mizah, ki so zelo nazorno pokazale, kako igrajo profesionalci, in širokopasovni internet, ki je zbližal igralce z vsega sveta.

Slovenska scena se v zadnjem času zelo razvija. Igralci se med seboj poznamo in družimo, nekateri ljubitelji so se s pokrom začeli ukvarjati tudi bolj profesionalno. Med seboj se podpiramo in ob uspehih čestitamo. Skupaj delamo za to, da bi igra postala še bolj priljubljena. Sicer imamo nekaj igralnic, kjer je dovoljena živa igra, je pa res, da Ljubljana takšnega prostora nima, zato žive igre, vsaj uradno, v prestolnici ni. To je zagotovo pomanjkljivost, saj bi velike dogodke, ki zdaj potekajo drugje, lahko organizirali tudi v Ljubljani. Bliža se evropsko prvenstvo v košarki in tisti, ki spremljajo in igrajo košarko, so verjetno tudi takšni, da bi jih igranje pokra morda zanimalo, da bi sedli za mizo pokra in se tudi s pomočjo takih izzivov družili s prijatelji, nekaj pa bi od tega imela tudi država. Poker je ne nazadnje zelo podoben športu, saj sediš za mizo in ti zgolj ob gledanju kart srčni utrip včasih naraste tudi na več kot 130 udarcev na minuto.