Vlada je sindikatom že julija posredovala predloga aneksov h kolektivnim pogodbam za negospodarske dejavnosti in za javni sektor glede povračila potnih stroškov in dodatka za pripravljenost na delo. Predvideno je bilo, da bodo sindikati vladi odgovorili do konca avgusta, a protipredlog še ni dokončno usklajen. Po besedah vodje konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja bo pripravljen v kratkem.
Zadržanost sindikatov pri predvideni ureditvi povračila potnih stroškov
Pogajanja bi sicer strani izpeljali v dveh delih; najprej bi se dogovorili o omenjenih aneksih. Pri potnih stroških vlada namesto trenutnega sistema kombinacije cene javnega prevoza in kilometrine želi uvesti enostaven sistem kilometrine, dodatek za čas pripravljenosti na delo v drugem kraju pa bi ovrednotila s 50 odstotki urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Večina sindikatov se je do vladnih predlogov že opredeljevala. Po Štrukljevih besedah je v okviru konfederacije »več ali manj velika« zadržanost do spreminjanja načina obračunavanja potnih stroškov. »Vlada izločuje možnost, da bi se stroški vračali glede na cene javnega prometa in vse skupaj poenostavlja na kilometrino. To je nenavadno tudi glede na evropske direktive, saj Slovenija dobiva sredstva za krepitev javnega potniškega prometa. To je ,« je poudaril za STA.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je za STA dejal, da bodo od vlade zahtevali temeljito analizo, pregled potnih stroškov in obrazložitev predloga, saj »tako na slepo« tega ne nameravajo podpreti.
Predlog ovrednotenja dodatka za pripravljenost na delo izven kraja bivanja je medtem posledica ločenega dogovora ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta s Sindikatom policistov Slovenije, ki se uvršča pod Ščernjavičevo pogajalsko skupino. Čeprav še ni izključeno, da bosta sindikalni pogajalski skupini vladi podali skupen protipredlog, bi zlasti na tem področju lahko imeli različna stališča. Konfederacija se namreč pridružuje predlogu »svojega« Policijskega sindikata Slovenije, da je ta dodatek treba ovrednotiti kot dežurstvo.
Ob tem bi bil sindikalni predlog lahko razširjen, saj se v konfederaciji ogrevajo tudi za to, da bi hkrati rešili še odpravo anomalij v plačni skupini J.
Pri spremembah v plačnem sistemu pričakovati zahtevno soočenje razlik med stranema
Šele po usklajevanju aneksov bi sledil drugi del pogajanj: novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Besedilo naj bi bilo že pripravljeno, a Virant pred pogajanji s sindikati želi potrditev na vladi. Nedavno je za STA dejal, da to pričakuje do konca meseca. Vlada je sicer z zadnjim stavkovnim sporazumom s sindikati zavezana k predložitvi večjih sprememb za odpravo plačnih anomalij do konca oktobra. Virant zatrjuje, da bodo upoštevali rok.
Na vladni strani podrobnosti novele še ne želijo razkriti, slišati pa je, da vlada želi preurediti sistem napredovanja in poenotiti ureditev delovne uspešnosti. Virant sicer vseskozi poudarja, da gredo spremembe v smer večje fleksibilnosti in poenostavitve sistema, poleg tega bo šlo tudi za realizacijo odločbe ustavnega sodišča za drugačno določitev kvoruma za sklepanje in spreminjanje kolektivne pogodbe.
Poleg tega bi vlada spreminjala še 3.a člen zakona glede vračanja preveč izplačanih plač. Virant je že napovedal rešitev v smislu selektivnega vračanja, saj želi ločiti sistemske napake pri prevedbi plačnega sistema, za kar javni uslužbenci niso odgovorni, od namernih napak. Štrukelj bi se s takšno rešitvijo sicer strinjal, a dodaja, da podrobnosti predloga še ne pozna. Na pogajanja v zvezi s tem bi lahko vplivalo tudi nasprotovanje računskega sodišča takšni spremembi člena.
Štrukelj: Zlasti ureditev napredovanj bi bilo lahko »potencialno izrazito konfliktno področje«
Tudi sindikalisti sicer ne poznajo konkretnih sprememb, ki jih vlada z omenjeno novelo predvideva. A Štrukelj ocenjuje, da ima zagotovo v sebi »intenco, da bi se dolgoročno - torej tudi, če krize ne bi bilo - znižal strošek dela v javnem sektorju«. Obdobja napredovanj naj bi se namreč podaljšala, pogoji za napredovanja pa zaostrili, kar bi pomenilo počasnejše napredovanje, manj napredovanj po količini in tako tudi nižji strošek. Po Štrukljevem mnenju pa to ni sprejemljivo glede na to, da se »škarje gibanj plač v gospodarstvu in javnem sektorju odpirajo; v gospodarstvu zlagoma rastejo, v javnem sektorju pa dosti resno padajo«. »Pogajanja v zvezi s tem bodo zelo zahtevna in kar se tiče napredovanj, je to potencialno izrazito konfliktno področje,« je izpostavil Štrukelj.
Kljub več obsežnim in tudi zahtevnim področjem, ki jih strani želita urediti, datuma začetka pogajanj še ni. »Očitno so gospodje na vladi zelo obremenjeni s proračunom za prihodnje leto, tako da nisem čisto prepričan, da je to zdaj res povsem prioritetna naloga vlade,« je ob tem ugotavljal Štrukelj in dodal, da bodo sicer tudi ukrepi, ki naj bi jih vlada predstavila do 25. septembra, lahko pomembno vplivali na razplet pogajanj.
Sindikate je denimo že razburil minister za finance Uroš Čufer z izjavo, da smo gospodarstvo v Sloveniji dovolj obremenili z davki in da se bo konsolidacija morala dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju. Virant je sicer zatrdil, da Čufer s tem ni mislil direktno na plače javnih uslužbencev, a o konkretnih področjih, v katera bi se lahko na strani javnih izdatkov poseglo, še ne želi govoriti.
