Po predlogu notranjega ministra Gregorja Viranta bi se morale občine, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, združevati. Ob tem napoveduje, da bodo pri združevanju v čim večji meri upoštevali voljo lokalnega prebivalstva – eden od principov bi bil, da bi povezali občine, ki so bile pred drobitvijo že enotne. Z združitvijo bi po Virantovih besedah dobili večje, močnejše občine, komunalne in druge storitve za prebivalce bi bile boljše, razvojni denar bi bil učinkoviteje porabljen. Zgolj pri plačah županov in podžupanov ter sejninah občinskih svetnikov bi na leto prihranili 10 milijonov evrov, racionalnejša poraba denarja pa naj bi na daljši rok imela stomilijonski učinek.
Očitek, da gre za projekt mesta proti podeželju, notranji minister odločno zavrača: »Če se dve, tri podeželske občine združijo, bodo skupaj v razmerju do Ljubljane oziroma drugih večjih mest močnejše.« Prav tako vidi tudi v prihodnje priložnost za župane, ki sedaj dobro vodijo manjše občine – ti naj kandidirajo za župane združenih občin in z vodenjem teh naredijo za prebivalce še več dobrega.
Formula za združevanje in ne za drobljenje
Projekt zmanjševanja števila občin naj bi podkrepila sprememba zakona o financiranju občin, ki naj bi popravila formulo izračuna primerne porabe. Sedanja je namreč izrazito naklonjena malim občinam oziroma po prepričanju notranjega ministra krivična do večjih, ki tudi za manjše opravljajo številne storitve. S spremembo te formule naj bi torej spodbujali občine k združevanju in ne k drobljenju kot doslej.
Ustava določa, da mora biti pred preoblikovanjem občin izveden referendum, ki pa ni zavezujoč – v preteklosti so bile nekatere občine ustanovljene tudi v nasprotju z na referendumu izraženo voljo prebivalcev. Ključno vprašanje pa je po Virantovem prepričanju to, na katerih območjih bi bili referendumi izvedeni. Kot najprimernejšo ocenjuje izvedbo na območju celotne predvidene nove občine, lahko pa istočasno izpeljejo tudi referendum na območju celotne države. Virant sicer meni, da ima projekt zmanjšanja števila občin podporo pri 70 ali 80 odstotkih prebivalcev Slovenije, morda pa je ta številka celo še večja. Proti njemu so verjetno zlasti tisti, ki živijo v manjših občinah – v tistih z manj kot 5000 prebivalci živi 15 odstotkov prebivalcev Slovenije.
»Za projekt imamo veliko podporo javnosti, so pa tisti, ki temu nasprotujejo, zelo glasni in zelo močni: gre za županski lobi in tiste, ki bodo ostali brez svoje funkcije, pa tudi za politične stranke, ki imajo v majhnih občinah svoje kalkulacije,« pravi notranji minister, ki se zavzema za to, da bi projekt izpeljali že do lokalnih volitev prihodnje leto. Vse pa bo odvisno od podpore v koalicijskih strankah (opozicija je svoje nasprotovanje že jasno izrazila), saj je treba zagotoviti 46 poslanskih glasov. Prvak DL zagotavlja, da ima sedem glasov poslancev svoje stranke, glede na odziv premierke Bratuškove pa naj bi bila »zelo zanesljiva tudi podpora v PS«.
Nezanesljiva zanesljiva podpora
A ta, sodeč po našem včerajšnjem merjenju utripa v največji vladni stranki, ni tako zelo zanesljiva. Vsi naši sogovorniki sicer podpirajo racionalizacijo lokalne samouprave, a so že v naslednjem stavku navedli vrsto pomislekov o Virantovem predlogu. Tako se jim na primer poraja dvom, »kako lahko nekoga z referendumom ukinjaš, če si ga pred tem z referendumom ustanavljal«. Prav tako je bilo mogoče slišati razmišljanja, da bi bila najučinkovitejša pot za zmanjšanje števila občin določilo v zakonu o financiranju občin, da tiste občine, ki nimajo 5000 prebivalcev pa svojih dohodkov..., ne bodo deležne finančne izravnave. To bi majhne občine pripeljalo do tega, da bi si združevanja želele same. V hitenju z uresničitvijo projekta pa nekateri naši sogovorniki iz PS vidijo celo vodo na mlin neuspešnim županom manjših občin, saj lahko na tej temi ponovno pridobijo občane in zmagajo na lokalnih volitvah prihodnje leto.
Tudi med tistimi poslanci SD, ki so bili v preteklosti glavni zagovorniki zmanjševanja števila občin, navdušenja nad Virantovim predlogom ni zaznati. Tako vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han (ta je bil sicer v preteklosti župan občine Radeče, ki ima po podatkih iz leta 2009 4500 prebivalcev) kot eno glavnih težav vidi bližino lokalnih volitev. »Ob spinu, da ta vlada uničuje podeželje, bomo lahko udarili ob zid, da se bomo na koncu umaknili tudi tisti, ki smo zmanjšanje števila občin predlagali,« pravi. Prav tako je prepričan, da je treba s prepletanjem zakonodaje male občine pripeljati do sklepa, da se jim združevanje splača. Nezadovoljen pa je tudi z Virantovim načinom predstavitve predloga. Kot pravi Han, se je ponovila zgodba, ki je za levico značilna: namesto da bi zadevo najprej obravnavali in se o njej dogovorili v koaliciji, se je o njej najprej obvestilo javnost.
Minister Virant je včeraj napovedal, da se bo, potem ko je za realizacijo projekta v sredo dobil zeleno luč predsednikov vladnih strank, v prihodnjih dneh pogovoril z vodji poslanskih skupin koalicijskih strank, če bo treba, pa bo predlog razložil tudi drugim v poslanskih skupinah. Ob tem je dodal, da se zaveda politične realnosti, »da se lahko pri posameznih poslancih pokaže, da imajo lokalne interese«.