Policijski sindikat Slovenije (PSS) bo danes odločal o načinu, kraju in časovnih terminih zaostritve stavke, ki sicer poteka že od začetka januarja. Za zaostritev so se policisti odločili zaradi po njihovem mnenju ponižujočega odnosa vlade, ki se izogiba uresničitvam obveznosti iz sporazumov, sklenjenih v minulih letih. Policisti zahtevajo zvišanje dodatka za stalnost, uvedbo dodatka za prekrškovne organe policiji in odpravo zgornje omejitve izplačil dodatkov k plačam.
»Nismo proti varčevanju, vendar imamo občutek, da se varčuje samo pri policiji,« pravi Tine Prevec, 37-letni policist s postaje ljubljanske prometne policije.
»Zaradi stalnega zmanjševanja števila zaposlenih smo preobremenjeni. Naša oprema je iztrošena, vozila so v slabem stanju. Z znižanjem in odpravo dodatkov so se nam močno znižale tudi plače; jaz osebno po Zujfu prejemam kar 150 evrov manj.«
»Naš poklic je prenizko in neustrezno ovrednoten«
Prevec je v policiji že devetnajsto leto. V tem času je devetkrat napredoval in je zdaj vodja izmene, kar je najvišji naziv na terenu. Skupaj z dodatki za nadure, potnimi stroški in malico zasluži mesečno 960 evrov; če ne bi imel še 150 evrov kredita, bi njegova plača znašala 1.110 evrov. »Ker imam na voljo le še eno napredovanje, je to praktično najvišja plača prometnika. Kolega, ki je pet let v policiji in je doslej enkrat napredoval, ima osnovno plačo 720 evrov, z dodatki za stalnost, za nadure in za nedeljsko delo pa dobi približno 850 evrov,« pravi Prevec. Ob tem dodaja, da se nadure v zadnjem času slabo plačujejo, policistom, ki se vozijo v službo od drugod, pri potnih stroških zaradi varčevanja obračunavajo kolovoze in neprevozne poti. »Sicer pa dodatki policistom, o katerih se toliko govori, nič ne koristijo, ko moramo na bolniško, niti se ne štejejo pri odhodu v pokoj,« opozarja Prevec.
Po njegovem mnenju je poklic policista v sedanjem enotnem plačnem sistemu prenizko in neustrezno ovrednoten. »Uvrščajo nas med uradnike, s čimer pa se ne moremo strinjati, saj je naše delo povsem drugačno, kot je delo na upravni enoti ali občini. Do neke mere je naš poklic soroden poklicu carinika ali vojaka, vendar pa je treba vedeti, da je vojak ogrožen le v vojni, medtem ko se carinik lahko primerja samo s policisti na mejnem prehodu.«
Iztrošena oprema, nevzdrževani avtomobili...
Prevec opozarja, da se varčevanje še zlasti močno pozna tudi na dotrajani opremi. »Življenjska doba varnostne čelade za motoriste, ki po pravilih proizvajalca znaša pet let, je pri policiji podaljšana na osem let. Moj motoristični kombinezon je iz leta 2004, zaščitni neprebojni jopiči pa so iztrošeni, tako da varujejo le še 70-odstotno. Avtomobili imajo po 350 tisoč in več prevoženih kilometrov. Vzdrževanje je slabo, ker ni denarja za popravila, zato so nekateri nevozni tudi po dva tedna. Zimske gume, ki jih kupuje policija, so najslabše kakovosti, in niso primerne za intervencijske vožnje,« našteva Prevec. Kot primer poniževalnega odnosa do policije omenja računalniško »posodobitev«, pri kateri so dobili nekaj let stare rabljene računalnike, »ki očitno nekomu niso bili več dobri«.
Izjemno negativne posledice ima po Prevčevem mnenju tudi zmanjševanje števila zaposlenih. V policiji in na ministrstvu za notranje zadeve se je namreč po podatkih policijskega sindikata v zadnjih petih letih število zaposlenih zmanjšalo za več kot sedem odstotkov. »Ker nas je vedno manj, smo čedalje bolj obremenjeni z delom. Ko pride policist ob sedmih v službo, ga pogosto čakajo že štiri intervencije, na primer štirje vlomi, včasih tudi več. Kako naj ob takem tempu delamo strokovno, profesionalno?«
Med policisti se povečuje apatičnost
Zaradi vse nižjih plač, čedalje slabših delovnih razmer in preobremenjenosti Prevec opaža, da se med policisti povečujeta apatičnost in pasivnost. »Včasih se tudi meni zdi neumno izpostavljati se nevarnosti za 850 evrov, vendar je na srečo še vedno dovolj fantov zelo zagnanih. Ni se še zgodilo, da bi se, ko se začne akcija, v mojem kolektivu kdo ustavil in obrnil stran. Verjetno pa se bo tudi to začelo dogajati in bomo postali samo še statistični zapisovalci kaznivih dejanj,« opozarja Prevec.
Da je med policisti čedalje več takih, ki pregorijo in zapustijo službo, pripisuje tudi vse slabši politiki zaposlovanja. »V zadnjem času se povečuje število tistih, ki vstopijo v policijo le iz ekonomskih razlogov, ker drugje ne dobijo službe. Ko sem jaz hodil v šolo v Tacnu, smo imeli tudi bolj temeljito šolanje in so nas dosti bolje vzgojili za ta poklic. Zame je namreč to poklic, ne zgolj služba.«
Prevec zatrjuje, da svoje delo opravlja z veseljem, pa čeprav ima kot vsak policist tudi slabe izkušnje. »Delo z z ljudmi je nekaj najlepšega – pa tudi najgršega. Nekateri nas preprosto ne marajo, a to pač moraš vzeti v zakup.« Čeprav je bil tudi sam že napaden in poškodovan, pa ugotavlja, da smo na srečo še vedno precej varna država.
Delavnik policista prometnika je po Prevčevih besedah uničujoč tudi za bioritem – praviloma imajo dve dnevni in dve nočni izmeni, ki trajajo po 12 ur, po katerih pa so štiri dni prosti. Nadure so zaradi nujnih intervencij pogoste, tako da velikokrat dela po več kot 12 ur, pogosto pa je v službi tudi za konec tedna. »Usklajevati delovno in zasebno življenje je težko, še zlasti zdaj, ko je moje dekle v visoki nosečnosti. Partner mora imeti veliko razumevanja,« ugotavlja Prevec. Ker želi napredovati v inšpektorja ali pomočnika na policijski postaji, študira ob delu na fakulteti za upravo. Žal pa se mu bodo z novim delovnim mestom izničila dosedanja napredovanja, tako da bo moral začeti v 29. plačnem razredu oziroma enemu nižje, kot mu omogoča sedanje delovno mesto.