"Ne vem, zakaj dobivam spet občutek, da imamo dvojne kriterije," je povedal v današnjem odzivu na poročilo KPK, ki je pri tem projektu zaznala znake korupcije. Pojasnil je, da so javna naročila v Mariboru vodili po enakem postopku kot za ljubljanske Stožice, projekt pa je vodil tudi isti inštitut za javno-zasebno partnerstvo.
Kangler je poudaril, da sam osebno v teh postopkih ni sodeloval. "To je bilo prepuščeno stroki. Prometnemu uradu in uradu za komunalo. Vse postopke je mestni svet sprejel, nadzorni odbor pa pregledal. Seveda pa kot župan nosim politično odgovornost in to odgovornost sem tudi prevzel in odstopil," je dejal.
»Vsi ti uradniki, ki so kakorkoli sodelovali v tem projektu, so uradniki, ki so bili že pred mano na Mestni občini Maribor. In jih še danes spoštujem in mislim, da delajo korektno in zakonito,« je povedal in med drugim spomnil, da je pogodbo z Iskra Sistemi podpisal takratni podžupan Janez Ujčič.
Kangler meni, da je predlog protikorupcijske komisije za uveljavitev ničnosti pogodbe v korist občine. »Ker bo nekdo drug to pogodbo prekinil in ne občina. A o tem naj presodijo pravniki,« je dejal. Pričakoval je tudi, da bo protikorupcijska komisija izdala poročilo o zadevi istočasno kot računsko sodišče.
KPK: Izpolnjeni so znaki korupcije
KPK je v zadevi ugotovila izpolnjene znake korupcije. Na njene ugotovitve se je že odzval novi župan Maribora dr. Andrej Fištravec. Dejal je, da bo mariborska občina vztrajala pri prekinitvi sklenjene pogodbe o vzpostavitvi radarskega sistema, ki nasprotuje zakonu o javnem naročanju, podpredsednik KPK Rok Praprotnik pa je na novinarski konferenci že predstavil nekaj več podrobnosti.
Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da so odgovorne osebe občine ravnale v nasprotju z določbami zakona o javnem naročanju in zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik KPK Rok Praprotnik, je komisija zaključila postopek v zadevi z mariborskimi radarji. »Pogodba o javnozasebnem partnerstvu je izrazito v korist zasebnega partnerja. KPK ne sme in ne more ugotavljati individualne odgovornosti, to ugotavlja državno tožilstvo,« je na začetku poudaril Praprotnik.
Kot je dejal, je komisija ugotovila, da so odgovorne osebe s kršitvijo dolžnega ravnanja omogočile korist zasebnemu partnerju in izpolnile znake korupcije, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
»Prav tako so odgovorne osebe Mestne občine Maribor po ugotovitvah komisije sprejele pogodbeno obveznost plačevanja zasebnemu partnerju, ki je v nasprotju s pravno dopustnimi cilji oziroma namenom zakona o javno-zasebnem partnerstvu, s čemer so ravnale v nasprotju s pričakovano integriteto,« je nadaljeval Praprotnik. Kot je razložil, je predvideno, da se investicija in pričakovani dobiček zasebnega partnerja pridobi iz plačanih glob za pričakovane (množične) kršitve cestno-prometnih predpisov.
Občina se je prilagodila ponudbi zasebnega partnerja in ne obratno, je poudaril in še dodal, da je bilo kršenih več načel, med njimi načeli konkurence in transparentnosti.
Interesa javnega in zasebnega partnerja sta si nasprotna
Komisija meni, da ni možno javno-zasebno partnerstvo na področju kaznovalnega prava in drugih področjih nadzora nad izvajanjem predpisov, saj sta si pri tem interesa javnega in zasebnega partnerja nasprotna. Medtem ko je interes države oziroma lokalne skupnosti, da se predpisi čim bolj spoštujejo oziroma da je kršitev čim manj, je interes zasebnega partnerja v tem, da je kršitev čim več, saj to zanj pomeni večji dobiček, v današnjem sporočilu navaja protikorupcijska komisija.
Do napak naj bi prišlo že v samem sklepanju pogodbe med občino in Iskra Sistemi. Po ocenah protikorupcijske komisije so na mariborski občini ravnali v nasprotju z zakonom o javnem naročanju in zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ker niso ustavili in ponovili javnega razpisa kljub temu, da se je spremenil predmet javnonaročniškega razmerja in da je v konkurenčnem dialogu namesto najmanj treh sodeloval samo eden kandidat.
S tem naj bi odgovorne in uradne osebe občine kršile dolžno ravnanje ter izbranemu zasebnemu partnerju omogočile korist v obliki sklenitve odplačanega posla v javno-zasebnem partnerstvu, zaslužka od pogodbeno dogovorjenega deleža glob in trženja optičnega kabla.
Župan Maribora Fištravec pozdravlja zadnje ugotovitve KPK
Mestna občina Maribor bo, kot pravi novi župan Maribora dr. Andrej Fištravec, vztrajala pri prekinitvi sklenjene pogodbe o vzpostavitvi radarskega sistema, ki nasprotuje zakonu o javnem naročanju. Zato jo veseli ugotovitev iz poročila KPK, da bodo z državnim pravobranilstvom nadaljevali s postopki uveljavljanja ničnosti pogodbe, kar bi imelo za posledico nične ali vsaj nižje finančne posledice za občino. Prav tako Fištravec verjame, da bodo odgovorni za škodljivo pogodbo pripeljani pred roko pravico in da bodo morali odgovarjati za povzročeno škodo mestu Maribor. V tem smislu župan obljublja polno sodelovanje z organi odkrivanja in pregona ter drugimi državnimi institucijami.
Komisija bo nadaljevala s postopki za uveljavitev ničnosti omenjenega pogodbenega razmerja
Komisija bo, kot je zapisala, v sodelovanju z državnim pravobranilstvom nadaljevala s postopki za uveljavitev ničnosti omenjenega pogodbenega razmerja. Že tekom postopka je del dokumentacije odstopila pristojnim organom odkrivanja in pregona zaradi suma storitve kaznivih dejanj in podala državni revizijski komisiji pobudo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ter predlog za uvedbo postopka o prekršku.
S pogodbo o radarjih, ki so s položaja odnesli župana Franca Kanglerja, se ukvarja tudi računsko sodišče. Kot so tam povedali, je v torek na računskem sodišču potekal razčiščevalni sestanek. Temu sledi izdaja predloga revizijskega poročila (v roku 15 dni), nato morebiten ugovor, o katerem odloča senat in izdaja končnega revizijskega poročila. Le-to bo izdano predvidoma poleti, napovedujejo na računskem sodišču.
Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, zvrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Kanglerja.
