Poročilo Unicefovega raziskovalnega centra Innocenti, ki so ga predstavili danes, preučuje blaginjo otrok v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Mednarodna primerjava razkriva, da blaginja otrok ni neposredno povezana z bogastvom države, temveč je v veliki meri odvisna od vladnih politik v posameznih državah in da so nekatere države pri zaščiti najbolj ranljivih otrok veliko uspešnejše kot druge. Tako je Slovenija višje na lestvici kot Kanada, Češka višje kot Avstrija in Portugalska nad Združenimi državami Amerike, navajajo v Unicefu Slovenija.
Na vrhu lestvice Nizozemska
Na vrhu lestvice držav OECD se je pri ugotavljanju blaginje otrok znašla Nizozemska skupaj s štirimi državami s severa Evrope: Finsko, Islandijo, Norveško in Švedsko. Na drugi strani so se štiri države z juga Evrope, in sicer Grčija, Italija, Portugalska in Španija, znašle na spodnji polovici lestvice.
Poročilo preučuje blaginjo otrok glede na materialno blaginjo, zdravje in zaščito, izobraževanje, vedenje in tveganje ter glede na stanovanjske razmere in okolje.
Slovenija je z 12. mestom najvišje uvrščena država iz srednje in vzhodne Evrope, tik za Belgijo, Dansko in Irsko. Tudi v preteklih raziskavah o življenju otrok se je Slovenija uvrščala precej visoko, kar je po navedbah Unicefa posledica dolgoročnih vlaganj v področje zaščite otrok.
"To je v času varčevalnih ukrepov in nižanja socialnih pravic izjemno pomembno sporočilo odločevalcem, saj zaznavamo, da je gospodarska kriza v zadnjih treh letih občutno vplivala na poslabšanje položaja otrok tudi v Sloveniji," opozarjajo v Unicefu Slovenija in poudarjajo, da so v raziskavo vključeni podatki iz leta 2010 in da mednarodna raziskava zrcali odločitve vlad pred nastopom gospodarske krize.
Visoko 6. mesto na področju zdravja in zaščite
Pri ugotavljanju materialne blaginje otrok se Slovenija uvršča na 8. mesto. Na področju zdravja in zaščite se uvršča na visoko 6. mesto in ima takoj za Islandijo najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov med državami OECD. Po izobraževanju je Slovenija na 5. mestu, slabše pa kažejo podatki na področju vedenja in tveganja, kjer se Slovenija uvršča na 21. mesto.
Pri tem ima z 18-odstotno stopnjo Slovenija najvišjo stopnjo otrok s prekomerno telesno težo izmed držav srednje in vzhodne Evrope. Izmed vseh držav v raziskavi pa najnižji delež otrok, ki zjutraj redno zajtrkujejo. V Sloveniji tako redno zajtrkuje le 43,6 odstotka otrok. Vsak dan sadje uživa 40 odstotkov otrok. Bolj spodbudni so podatki glede telesne vadbe, saj je 21 odstotkov slovenskih otrok telesno aktivnih vsaj eno uro dnevno.
Slovenija se uvršča na 21. mesto po številu otrok, starih 11, 13 in 15 let, ki so bili vsaj dvakrat doslej vinjeni. Na 22. mestu pa je po številu otrok te starostne skupine, ki so v zadnjem letu uživali marihuano. Kar 42 odstotkov otrok je bilo v enem letu vsaj enkrat vpletenih v fizični pretep, 21 odstotkov pa je bilo žrtev medvrstniškega nasilja.
Nekaj spodbudnih dejavnikov
Kljub temu pa je spodbudno, da ima Slovenija najnižji odstotek otrok v srednji in vzhodni Evropi, ki kadijo tobačne izdelke (7,7 odstotka) in nizko pojavnost mladoletniških nosečnosti (4,77 rojstev na 100 deklet).
Na področju stanovanjskih razmer in okolja se Slovenija uvršča na 20. mesto. Glede izpostavljenosti otrok onesnaženosti zraka se Slovenija uvršča na 24. mesto.
Poročilo vključuje tudi samooceno otrok glede zadovoljstva z lastnim življenjem. Samoocene večinoma sovpadajo z razvrstitvijo držav glede na blaginjo otrok. Slovenija se je tako znašla na 10. mestu.
Kot še navajajo v Unicefu Slovenija, je pomembno, da se stanje otrok v razvitem svetu podrobno spremlja. "S tem lahko preprečimo, da bi največje breme gospodarske recesije padlo na najranljivejše, ki so ga najmanj zmožni nositi, ter da bi izničilo dosežke preteklega desetletja. Še posebej v času gospodarske krize je pomembno, da vlade pred uvedbo novih ukrepov temeljito raziščejo učinke na otroke in mlade," poudarjajo v Unicefu.
