Vlada želi s predlogom zakona o davku na nepremičnine, ki te dni odmeva v javnosti, obdavčiti kar najširši krog nepremičnin. Zato bo tudi za kapelo v Podskrajniku pri Cerknici, ki je v registru nepremičnin ovrednotena na 954 evrov, treba dacarjem na leto odšteti 4,77 evra. Če seveda občina ne bo izkoristila predvidene možnosti in davka znižala ali zvišala za polovico. Predlagani zakon namreč za objekte, ki niso namenjeni stanovanjski, poslovni ali industrijski rabi, predvideva obdavčitev v višini 0,5 odstotka.
Zelo malo izjem
Izjem, ki se bodo po predlogu izognile obdavčitvi, je malo. Nepremičninskega davka bodo še naprej oproščene nepremičnine v uporabi diplomatskih, konzularnih in drugih mednarodnih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe. Davka ne bo treba plačati niti za varovalne gozdove in za nepremičnine, ki so javno dobro. Med slednje sodijo prometna, energetska, komunalna, vodna in telekomunikacijska infrastruktura ter objekti, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. To so tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, športne oziroma rekreacijske površine...
»To, da je posamezen objekt označen kot kulturna dediščina ali tako imenovani sakralni objekt, na višino obdavčitve ne vpliva,« so nam pojasnili na ministrstvu za finance. To pomeni, da cerkve in kapele ne bodo več izvzete iz obdavčitve, če seveda predlagani zakon v tej točki ne bo spremenjen. Cerkva in kapel je po podatkih registra nepremične kulturne dediščine v Sloveniji 2792. Kaj bi obdavčitev vseh teh nepremičnin pomenila za Cerkev, v Slovenski škofovski konferenci (SŠK) še ne komentirajo. Predlagani zakon še preučujejo, so nam povedali. Po naših izračunih pa bi bilo treba pri 0,5-odstotnem davku samo za ljubljansko stolnico, ki je v registru nepremičnin ocenjena na 1,135.093 evrov, plačati 5,675,47 evra nepremičninskega davka na leto. Za cerkev v Hrastovljah, kjer so znamenite freske iz 15. stoletja, bi bilo recimo treba odšteti 228,74 evra, saj jo geodetska uprava vrednoti na 45.748 evrov. Ob tem je direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri geodetski upravi Dušan Mitrović pojasnil, da vrednost cerkvam in kapelam določajo na podlagi stroškov gradnje takšnih objektov in njihove amortizacije glede na starost in obnovo. Ker se s cerkvami in kapelami na nepremičninskem trgu ne trguje, vrednosti ne morejo določati na podlagi realiziranih prodaj, temveč uporabljajo tako imenovano stroškovno metodo.
Koristi državi, stroški Cerkvi?
Cerkev pa nima v lasti le cerkva in kapel (slednje imajo tudi zasebniki), temveč še druge objekte, kot so škofije, župnišča, samostani, gozdovi in druga nezazidljiva zemljišča. V Cerkvi zdaj plačujejo dajatve za nepremičnine za vse svoje objekte, z izjemo bogoslužnih. Podatka, koliko nepremičnin je v posesti več kot 800 pravnih cerkvenih oseb, na SŠK nimajo. Je pa nadškof Anton Stres za TV Slovenija že poudaril, da ima recimo župnija Stari trg pri Ložu 24 podružnic, katerih vrednost je verjetno ocenjena na take vsote, da župnija davka nanje najverjetneje ne bo zmogla plačati. Poleg tega so že ugotovili, da večina evropskih držav ne pozna davka na sakralne objekte. »Preučili bomo, kakšni so razlogi, da bi bilo pri nas drugače kot v večini drugih držav, in ali ti razlogi držijo,« je povedal nadškof Stres, ko je pojasnjeval, kako bodo oblikovali svoje stališče do vladnega predloga. Ob tem dodajmo, da se javna razprava o zakonskem predlogu izteče 28. junija.
Tudi v koprski škofiji učinka predlaganega nepremičninskega davka še ne poznajo. Je pa Božidar Rustja ob tem opozoril, da ima država od njihovih cerkva koristi, medtem ko drago vzdrževanje in čiščenje za turisti, ki koprske cerkve polnijo kot del tamkajšnje turistične oziroma kulturne ponudbe, prepušča škofiji.
