Za sprejem sklepa, da je zakon ustrezen, je bila potrebna absolutna večina glasov članov odbora, torej osem. Prav toliko jih je tudi glasovalo za ustreznost zakona, pet jih je bilo proti.
Državni svetniki so na izredni seji v sredo pa tudi na današnji seji odbora opozorili, da gre pri povišanju zgolj za polnjenje proračuna, hkrati pa menijo, da so med posameznimi taksami nesorazmernosti. Po njihovem mnenju je novela vprašljiva tudi z vidika pravice do sodnega varstva, saj bo zaradi dražjih taks dostop do te pravice po njihovem mnenju omejen.
Minister za pravosodje Senko Pličanič pa je danes ponovil, da je povišanje sodih taks predvideno s proračunom, ki ga je sprejel državni zbor, ob sprejemanju proračuna pa s povišanjem taks nihče ni imel težav. "Povišanje sodnih taks je samo izvedba proračuna," je tako dejal minister.
Čim hitreje in čim lažje
Iz vrst državnih svetnikov je bilo slišati tudi pomislek, ali ni bil namen sprejemanja novele po nujnem postopku tik pred parlamentarnimi in sodnimi počitnicami ta, da gre zakon skozi postopek čim hitreje in čim lažje.
Matjaž Zanoškar iz PS je poudaril, da novela ni bila pripravljena na hitro in dodal, da je zakon zgolj posledica tistega, kar se je že dogajalo. "Če tega zakona ne potrdimo, potem postavimo pod vprašaj veljavnost rebalansa," je zato menil poslanec.
Njegov poslanski kolega iz DL Rihard Braniselj je razmišljal, da bo dvig taks verjetno privedel tudi k pomislekom, da se sodišč ne obremenjuje z nekimi neutemeljenimi zahtevki.
V NSi pa noveli nasprotujejo, saj bo po njihovem prizadela nižji srednji sloj in kmečko prebivalstvo. Socialno ogroženim je sicer omogočeno uveljavljanje oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks. A tukaj je poslanka Iva Dimic opozorila, da nikjer v zakonu ni zapisanih kriterijev, kdo lahko zaprosi za oprostitev ali odlog plačila.
Novela zakona o sodnih taksah nekatere takse zvišuje, nekatere pa določa na novo, poslanci pa so jo prejšnji teden potrdili prav s 46 glasovi.
