Ustavno sodišče na zahtevo Upravnega sodišča RS presoja oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 231. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, ki določa, da se pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja le še do 1. januarja letos. Po tem datumu upravne enote individualno presojajo, ali upravičencu glede na njegov socialni položaj pravica še pripada.
Ustavno sodišče je odbor za finance kot matično delovno telo pozvalo k posredovanju mnenja.
Pobudnik Dušan Klobasa je pri upravnem sodišču sprožil upravni spor zoper ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V tožbi je predlagal upravnemu sodišču, da prekine postopek in na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti spornega dela zakona skupaj s predlogom za začasno zadržanje.
Pobudnik navaja, da mu je bila nezakonito odvzeta pravica, ki jo je že pridobil z odločbo upravne enote Ljubljana v letu 2011. Meni, da je upravni organ posegel v že pridobljeno pravico, ne da bi bili za tak poseg izpolnjeni ustavni pogoji. Razlogi, zaradi katerih zakonodajalec za naprej spremeni določeno ureditev, po oceni pobudnika ne morejo biti že sami po sebi ustavno dopusten razlog za poseganje v položaj tistih, ki so pravice po veljavni ureditvi že pridobili.
Mnenje, da omenjeni del varčevalnega zakona ni neustaven, je minuli teden sprejela že vlada, tokrat pa je podobno oceno podala tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
Ta med drugim ocenjuje, da je zakon s prehodnim obdobjem dal upravičencem dovolj časa za prilagoditev spremenjenim pogojem, da omogoča ohranitev pravice socialno ogroženim vojnim veteranom, s čimer upošteva načelo socialne države, in da je moral zaradi nediskriminacije zaobjeti tako obstoječe kot bodoče upravičence.
Ob tem je zakonodajno-pravna služba tudi spomnila, da je ustavno sodišče že v več odločitvah obravnavalo vprašanje delovanja zakonskih določil za nazaj in ocenilo, da stališča, po katerem ustava to preprečuje, ni utemeljeno.
Na koncu pa pravni strokovnjaki v DZ pojasnjujejo še, da pri zakonu ne gre za pravo retroaktivnost, saj se dejansko posega v pridobljene pravice z učinkom za naprej.