Hrvaški premier Zoran Milanović je včeraj okoli enajste ure vstal s sedeža na balkonu dvorane državnega zbora, se rahlo priklonil in nato z desnico pozdravil slovensko parlamentarno in vladno predstavništvo. Spodaj je odmeval glasen aplavz, na ekranih pa je pisalo: Navzočnost 82. Za 82. Proti 0.
Tako je slovenski parlament brez vzdržanega glasu ali glasu proti ratificiral hrvaško pristopno pogodbo k Evropski uniji, za kar je bila potrebna dvotretjinska večina, torej najmanj šestdeset glasov. Končala se je ena od zapletenih zgodb Hrvaške na poti k članstvu v Evropski uniji, posejana z reševanjem dvostranskih vprašanj. Na te so na seji državnega zbora v svojih nastopih opozorili nekateri voditelji poslanskih skupin, prevladalo pa je pozitivno vzdušje z napovedmi novega poglavja dobrososedskega sodelovanja v prihodnosti, pri čemer so posebej poudarjali gospodarstvo in zahodni Balkan.
Milanović: Pomembna simbolika
»Srečno na poti v Evropsko unijo,« je po končanem glasovanju rekel predsednik državnega zbora Janko Veber in si zaželel dobrega sodelovanja slovenskih in hrvaških evropskih poslancev v Evropski uniji, kamor bo Hrvaška vstopila 1. julija. Dotlej morajo postopek ratifikacije končati še Belgija, Nizozemska, Danska in Nemčija. Sodeč po odzivih na nedavno ugodno zadnje poročilo evropske komisije o napredku Hrvaške to ni vprašljivo.
»Danes je za obe državi... poseben in pomemben dan. Veliko ovir je bilo na tej poti, ampak z dialogom smo jih uspešno umikali,« je v preddverju dvorane državnega zbora na provizorično postavljenem prostoru za izjave rekla premierka Alenka Bratušek. Vajeti vodenja vlade je prevzela prejšnji mesec, Milanović pa je bil včeraj njen prvi gost iz tujine. Hrvaški premier se je po ratifikaciji pristopne pogodbe zahvalil državnemu zboru in dejal, da je soglasna podpora »zelo pomembna simbolično«. Nato je ocenil, da »nas zdaj skoraj nič več ne deli«, in dodal, da tesnejšega sodelavca od Slovenije v letih, ki prihajajo, za Hrvaško ne vidi. Potem se je obrnil k temi, ki pesti obe državi in vso Evropo – krizi. Ocenil je, da je zaradi tesnega sodelovanja položaj v eni državi vedno vplival tudi na drugo in si zaželel gospodarsko rast.
Dva kompromisa o poti k rešitvi
Gospodarstvi obeh držav sta namreč tesno povezani, druga drugi sta četrti trgovinski partner. Vstop Hrvaške v EU bo zmanjšal birokratske ovire pri poslovanju in odpravil dajatve. Z vstopom Hrvaške v skupni evropski trg bo konec carinskih pregledov na mejah, ne pa tudi policijskih. Za to bo potreben vstop v schengensko območje, kar bi Hrvaška rada dosegla v nekaj letih. Največji izziv bo varovanje meje z Bosno in Hercegovino, lahko pa se najde še kakšno – Bolgarija in Romunija sta pretekli mesec naleteli na blokado zaradi vprašanja boja proti korupciji.
Največji problem med Slovenijo in Hrvaško med pristopanjem slednje k EU je bil mejni. Tega sta z arbitražnim sporazumom leta 2009 rešili vladi premierjev Jadranke Kosor in Boruta Pahorja. Slednji je nato rekel, da do Slovenija prva ali vsaj med prvimi ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, a se je pojavil nov velik problem, vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev v Ljubljanski banki. Slovenija je zahtevala, da hrvaška vlada umakne pooblastila za tožbe hrvaških bank proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči za denar, s katerim je poplačala dve tretjini hrvaških varčevalcev, in sprejela stališče, da do rešitve vprašanja ne bo začela z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. S pretekli mesec podpisanim memorandumom sta to vprašanje rešili vladi premierjev Milanovića in Janeza Janše, ki sta se včeraj tudi sestala v prostorih državnega zbora, Janša pa je ratifikaciji prisostvoval na balkonu dvorane, kamor je prišel skupaj z Milanovićem. Ne prvi ne drugi kompromis dokončno ne rešujeta problemov – mejo bo določilo arbitražno sodišče, o Ljubljanski banki pa bodo potekala pogajanja v okviru nasledstva SFRJ, zato bo pot do rešitve tu po pričakovanjih bolj težka.
V Ljubljani je bila včeraj tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ki je s slovenskim kolegom Karlom Erjavcem februarja oblikovala okvirno rešitev za Ljubljansko banko. Dejala je, da »se ne morem spomniti veliko primerov v zgodovini, ko je reševanje nekega problema prineslo boljše odnose, kot so bili pred tem.« Erjavec je omenil, da imata državi v prihodnje skupni interes za stabilnost zahodnega Balkana, kar je bila ena od misli, ki so prevladovale ob včerajšnji ratifikaciji.
Slednjo so včeraj pozdravili tudi v Bruslju. Od tam so v preteklih mesecih prihajala svarila obema državama, naj najdeta kompromis o vprašanju Ljubljanske banke ter odpreta pot pravočasni potrditvi pogodbe. Slovenija jo je včeraj ratificirala kot 23. članica EU.
