Minister Pličanič je na tiskovni konferenci ponovil, da smo zadnje tedne priča burni razpravi o tem, kako bi bilo treba zagotoviti boljšo pravno državo. Spomnil je na priporočila Evropske komisije, kakor tudi na kritike, ki jih je deležen s strani sodstva in tožilstva.
Zakon o sodnikih je treba spremeniti
Evropska komisija je opozorila na skrajšanje sodnih postopkov in zmanjšanje sodnih zaostankov, določene popravke pa je dala tudi Skupina držav proti korupciji (Greco), ki je včeraj objavila poročilo.
Noveli zakona o sodiščih in sodniški službi zasledujeta tri cilje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister Pličanič. Prvi je večja učinkovitost in posledično krepitev samostojnosti sodišča, drugi povečanje učinkovitosti in kakovosti nadzora nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva.
Hitrejše in bolj učinkovito sodstvo
In katere se ključne spremembe v zakonih? Določitev časovnih standardov v postopkih sojenja, ki bi jih s soglasjem ministra določilo sodstvo, prenos pristojnosti s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče, s čimer bi krepili samostojnost sodne veje.
Nadzor bi bil po besedah Pličaniča videti tako: sodniki bi bili popolnoma avtonomnim, saj ne gre za inšpekcijski nadzor, temveč bolj omehčan, zaradi česar bi postopki potekali hitro in učinkovito. Služba za nadzor nato pripravi poročilo, če ugotovi nepravilnosti, posledično predlaga ukrepe za odpravljanje nepravilnosti. V skrajnem primeru bi bile predvidene tudi sankcije. »Temeljni fokus vseh teh sprememb je narediti sodstvo hitrejše in bolj učinkovito,« je poudaril minister.
Razrešitev predsednika sodišča
Če bi služba ugotovila nepravilnosti, bi o tem pripravila poročilo, predsednik sodišča pa bi moral sprejeti določene ukrepe. Če ukrepi ne bi bili izvedeni, bi lahko služba kot skrajni ukrep sodnemu svetu predlagala razrešitev predsednika sodišča, je nadaljeval minister.
Predsednike sodišč bi lahko razrešili tudi, če sodišče dve leti zapored ne bi doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov ali pa zadev sodne uprave ne bi opravljalo v skladu s predpisi in merili za večjo kakovost.
Prepričan je, da je treba skrajšati tudi sodne postopke in odpraviti sodne zaostanke. Po uveljavitvi sprememb bo tako natančno določeno, za koliko mesecev se morajo skrajšati določeni postopki ter za koliko odstotkov je treba zmanjšati zaostanke. »Če slovensko sodstvo ne bo delovalo hitreje, bomo imeli težave pri vseh drugih ukrepih za izhod iz krize,« je prepričan.
Zaveza je nujna
Ti cilji so tudi v nacionalnem reformnem programu, je opozoril minister, kar pomeni, da se je vlada že zavezala, da bo delala v tej smeri. Pličanič bi rad uvedel tudi objavljanje vmesnih poročil o napredku, odpravil anonimnost sodb višjih sodišč v delu, ki se nanaša na imena članov senatov, pa spodbudil komuniciranje z javnostmi in pridobivanje informacij o zadovoljstvu različnih javnosti s sodstvom.
»Mislim, da je tudi v sodstvu v zadnjih tednih dozorelo spoznanje, da je pristop k tej zavezi nujen,« je poudaril. Po njegovem se je še pred časom zdelo, da so zavezo že uskladili s sodstvom, pa se je izkazalo da so tako mislili le na vladni strani, je dejal. »Na določeni točki smo dobili potrditev, da je vse usklajeno in pripravljeno za podpis, potem pa je prišlo do umika ostalih strani,« je razložil. Sedaj upa, da je sodstvo spoznalo, da je zaveza potrebna.
Tretji korak, ki ga načrtujejo za doseganje večje učinkovitosti, bo zakon o sistemski razdolžitvi podjetij, je napovedal minister. Upniki bi z zakonom lahko posegli v podjetje, ki je prezadolženo, vendar ni še insolventno, tako da svoje terjatve zamenjajo za lastninske deleže v podjetju. S tem bi dosegli učinek, da podjetja nimajo več dolgov in lahko delujejo naprej.
