Naše poizvedovanje je pokazalo, da se na vseh štirih univerzah nagibajo k oceni, da plagiatorstva ni veliko in da premorejo ustrezna orodja za boj z njim. Vsi tudi poudarjajo, da je plagiat sramoten. Rektor UP dr. Dragan Marušič, po stroki matematik, pravi, da poskusi prisvajanja avtorstva pomembnih odkritij v matematični skupnosti naletijo na tako veliko neodobravanja, da so zato bolj redki. Obenem domneva, da plagiatorstvo postaja vse večji problem znotraj »nekaterih drugih znanstvenih disciplin«, ki pa jih ni imenoval.
Po mnenju rektorja UL Stanislava Pejovnika je na njihovi univerzi malo plagiatorstva, prepričan je, da ga na članicah uspešno odkrivajo in preprečujejo. V statutu imajo opredeljen postopek za odvzem diplome, magisterija in doktorata; po novem lahko komu odvzamejo naslov, tudi če se je vpisal s ponarejenimi listinami. Ob tem je zanimivo, da na rektoratu ne vedo, koliko primerov plagiatov je sploh bilo odkritih na članicah. Iz medijev je znan le odvzem magisterija Marku Jakliču na ekonomski fakulteti. »Naloga univerzitetnih učiteljev je, da študente jasno seznanijo z razliko med navajanjem (citiranjem) del drugih avtorjev in plagiatom,« poudarja Pejovnik. Če je bila namera plagiatorstva odkrita v fazi priprave, pa se mentor s študentom pogovori in v skladu z obsegom prekrška ukrepa po svoji presoji, pojasnjuje. Tako kot vsi rektorji poudarja vlogo mentorja, ki »mora preprečiti plagiat«.
Računalniška orodja uspešna v boju s plagiatorstvom
Na mariborski univerzi odkrito priznavajo, da plagiatorstvo »zanesljivo je problem«. Zaznali so ga, pravijo, tudi zaradi uporabe računalniških programov. V zadnjem času so sprožili tri postopke v zvezi s sumom plagiatorstva pri zaključnih delih, znanstveni naslov pa so odvzeli le Borutu Ambrožiču na PF. »Odvzem znanstvenega naslova je največja sramota za kršitelja,« zatrjujejo v rektoratu UM. Plagiatorstva se lotevajo na več načinov. V statutu so določili način odvzema doktorata, smiselno se te določbe nanašajo tudi na odvzem magisterija in diplome. Ker se jim je zdelo, da morajo storiti še kaj več, so lani sprejeli še poseben dokument o preverjanju plagiatorstva. V njem so posebej poudarili vlogo mentorja in preverjanja izvirnosti, brez tehničnih pripomočkov ali z njimi. Zatrjujejo, da je program za preverjanje podobnosti dokumentov v digitalni knjižnici UM, ki so ga razvili na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in je na voljo vsem članicam, zelo učinkovit. Domnevajo, da bo prav zaradi uporabe tega programa v prihodnje manj plagiatorstva. »Nihče pa ne more študentu preprečiti, da kupi diplomo,« ob tem opozarja rektor Danijel Rebolj. Zelo jasna so na UM tudi pravila pri odobravanju tem doktorskih disertacij. Kandidati morajo opraviti poizvedbo po ključnih besedah in njihovih kombinacijah v vsaj treh različnih bazah podatkov, na primer v Digital Disertations. Rezultate poizvedbe morajo predložiti komisiji za oceno teme. Dokazati morajo, da je delo izvirno in da bo prispevalo k znanosti, komisija pa nato tudi sama preveri aktualnost in izvirnost teme.
Na primorski univerzi – tako kot na ljubljanski – za preprečevanje plagiatov že tretje leto uporabljajo računalniški program Turnitin. A Marušič je prepričan, da to, da na UP še niso odkrili plagiata, pomeni zlasti to, da so njihovi študentje precej dobro seznanjeni s pojmom intelektualne lastnine oziroma plagiatorstvom. V pravilniku so tudi zelo natančno navedli, kaj pomeni kršitev v postopku preverjanja znanja. Plagiatorstvo se šteje med težje kršitve disciplinske odgovornosti študenta; na UP to velja tudi za seminarske naloge. Zelo jasno so določili tudi sankcije. Študent, ki so ga ujeli pri plagiatu, lahko novo temo seminarske ali zaključne naloge prijavi šele čez šest mesecev.
Danilo Zavrtanik: Pravilniki ne rešijo ničesar
Precej drugače kot drugi rektorji pa o preprečevanju plagiatorstva razmišlja rektor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik. Po njegovem pravilniki ne rešijo ničesar, zato posebnih predpisov o plagiatorstvu nimajo. Tudi računalniških programov ne uporabljajo. »Med mladimi se je zaradi lahkotnosti pridobivanja informacije nekako izgubil občutek, da je kraja tujega intelektualnega dela – kraja. Ključen je zato odnos med študentom in mentorjem. Ta ga mora dobro poučiti, kako naj pravilno navaja, povzema, označuje...« Zavrtanik je prepričan, da je najbolj pomembno, da je postopek diplomiranja, magistriranja in doktoriranja pravilno postavljen in da vsak opravi svoje delo. »Če se za neko delo ugotovi, da je plagiat, je to največja sramota za mentorja, ki ni opravil svojega dela, nato za komisijo, ki ni ugotovila plagiata, za univerzo in čisto na koncu še za študenta,« meni Zavrtanik. Pravi, da prepisovanja pri študentih niti ni tako težko odkriti. »Če si pozoren, hitro opaziš razliko med študentovim bolj okornim prispevkom in brezhibnimi, prepisanimi deli.« Na novogoriški univerzi so doslej odkrili le en primer, pred kakšnimi sedmimi leti, na poslovno-tehniški fakulteti. Sankcionirali so tudi mentorja, ne le študenta. Ta si je moral izbrati novo diplomsko temo in novega mentorja. Vse tri največje univerze veliko stavijo na projekt Odun. V okviru tega projekta bodo izdelali tako imenovani repozitorij, enotno zbirko slovenskih diplom in magisterijev. Tako bo lažje odkriti, ali si je kdo v njih kaj izposodil, ne da bi to jasno označil.
Prepisoval je? Pa kaj!
Da plagiatorstvo v akademskem svetu in družbi nasploh še vedno ni prepoznano kot zavržno dejanje, daje slutiti naslednji primer. Decembra lani smo s pomočjo analize dr. Aleša Novaka s Pravne fakultete UL – v celoti je bila objavljena v Pravni praksi – v Dnevniku razkrili nečedno početje dr. Marka Novaka, profesorja na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Dr. Novak je v knjigi Pravna argumentacija v praksi v samo dveh podpoglavjih več kot ducat odlomkov prepisal ali dobesedno povzel iz knjige Eveline T. Feteris, ne da bi bralca na to jasno opozoril. Marko Novak se je pred očitki branil rekoč, da je v priročniku dovoljen »lahkotnejši« način citiranja. Dr. Novak je kljub jasnim dokazom, da je ravnal v nasprotju s pravili o citiranju, še vedno član sodnega sveta in član sveta NAKVIS. Tudi na »svoji« fakulteti ni bil deležen sankcij.
