»Ko smo izvedeli za nagrado, smo glasno zaploskali,« je v včerajšnjem telefonskem pogovoru za Dnevnik le nekaj minut po objavi Nobelove nagrade za fiziko povedala dr. Pippa Wells. Profesorica jedrske fizike v Cernu raziskuje v okviru skupine Atlas. »Dolga leta smo delali in upali, da se bo to zgodilo.« Letošnjo nagrado za fiziko bosta decembra v Stockholmu prejela teoretična fizika Francois Englert in Peter Higgs, ki sta pred petdesetimi leti predvidela obstoj delca, ki v vesolju drugim delcem »podeljuje« maso. Delec, zadnji manjkajoči člen v standardnem modelu vesolja, so pozneje poimenovali Higgsov bozon. Razlog za veselje Pippe Wells pa je priznanje Nobelovega komiteja, da so k odkritju odločilno prispevali znanstveniki iz Cerna, kjer so Higgsov bozon iskali s pomočjo velikega hadronskega trkalnika, največjega pospeševalnika delcev na svetu. »Dvema raziskovalnima skupinama na detektorjih Atlas in CMS, v katerih je sodelovalo po tri tisoč znanstvenikov, je uspelo izmed milijard trkov delcev izluščiti Higgsov delec,« je kraljeva švedska akademija zapisala v uradni obrazložitvi nagrade.
Največja vprašanja vseh časov
Pippa Wells nas je opozorila, da je odkritje rezultat »velikega mednarodnega sodelovanja«. »Nedvomno gre za odgovor na eno največjih vprašanj vseh časov: kaj v vesolju snovi podeljuje maso?« Če mehanizma, ki povzroča, da ima snov maso, ne bi bilo, ne bi bilo vesolja, kot ga poznamo, in tudi človeštvo ne bi obstajalo. Naša sogovornica je imela lani priložnost štiriinosemdesetletnega profesorja Petra Higgsa spoznati osebno, ko je obiskal Cern. »Imela sem čast, da sem mu predstavila naše delo v Atlasu. Je nadvse prijeten in skromen mož,« se spominja srečanja s slavnim znanstvenikom, ki živi v škotskem Edinburgu, umaknjen pred javnostjo. »Peter Higgs je vse življenje čakal na ta trenutek.«
Pri odkritju Higgsovega bozona pa so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, zato je letošnja Nobelova nagrada delno tudi njihova zasluga. »Če bi moral staviti, bi stavil, da bodo nagrado za odkritje Higgsa prejeli teoretiki,« je za Dnevnik povedal vodja slovenske eksperimentalne skupine pri detektorju Atlas, dr. Marko Mikuž z Instituta Jožefa Stefana. »Seveda pa je odkritje tudi zasluga nas, eksperimentalnih fizikov. Lepo je biti omenjen v obrazložitvi, četudi le z eno vrstico. To je gotovo moje najbližje srečanje z Nobelovo nagrado, bližje ji najbrž nikoli ne bom.«
Mikuž nas je sicer opozoril, da je bilo iskanje Higgsovega delca še pred dvema letoma zelo negotovo. »Prav lahko bi se zgodilo, da sploh ne bi obstajal oziroma da ga ne bi odkrili,« je povedal. Fiziki so namreč v preteklih desetletjih po Higgsu in Englertu izpeljali vrsto zelo dobrih teorij o nastanku mase, ki Higgsovega delca sploh ne vključujejo. Tudi zato je Peter Higgs v izjavi za javnost včeraj dejal, da upa, da bo to »priznanje temeljni znanosti izboljšalo zavedanje o pomenu raziskovanja, pri katerem ne moremo vnaprej predvideti rezultata«.
Mikuževa skupina je za detektor Atlas izdelala silicijeve pozicijsko občutljive detektorje, ki so ob trkih protonov zaznavali novo nastale delce, tudi Higgsove bozone. Poleg tega je slovenska skupina v detektor vgradila sistem polikristalinskih diamantnih detektorjev, ki imajo nalogo nadzorovati protonske curke, da ne bi zašli iz smeri. Zaradi njihove visoke energije bi namreč to lahko bilo za naprave usodno. Tiskana vezja, ki so vgrajena v sredico detektorja Atlas, je izdelalo slovensko podjetje Elgoline iz Cerknice. »Veseli smo, da smo lahko delali s tako uspešno ekipo,« je včerajšnjo novico komentiral direktor podjetja Igor Gornik. »Izkazalo se je, da naši izdelki in razvoj delujejo.« Gornik se je pohvalil, da so kot tehnološko podjetje v gospodarski krizi uspeli obdržati raven poslovanja. »Vendar smo morali za to veliko investirati. Nobelovo nagrado pa bomo lahko uporabili za promocijo,« se je nasmejal.
Dolgčas, če bi bilo to vse
»Higgsov bozon je bil zadnji manjkajoči kamen v standardnem modelu vesolja,« je nagrado orisal Mikužev kolega dr. Peter Križan z Instituta Jožefa Stefana. »Ob kršitvi simetrije CP, s katero smo med drugim pokazali, kakšne lastnosti ima antimaterija, je bilo to zadnje veliko vprašanje standardnega modela vesolja.« Profesor Križan je sodeloval v eksperimentu Belle na Japonskem, kjer so potrdili napovedi japonskih fizikov Makota Kobayashija in Toshihida Maskawe; ta odkritja so bila – podobno kot včeraj – z Nobelovo nagrado kronana leta 2008. »Nobelova nagrada je fantastičen uspeh naše eksperimentalne fizike na področju osnovnih delcev. Dobro je, da smo se lotili področij, kjer so bile možnosti za uspeh velike.«
Dr. Križan bo imel danes ob 20. uri v okviru festivala Znanost na cesti v ljubljanski kavarni Union predavanje o iskanju Higgsovega delca ter antimaterije. Odkritje Higgsovega delca pa sicer še zdaleč ni zadnja uganka vesolja. »Dolgčas bi bilo, če bi se ustavili pri standardnem modelu,« je Mikuž napovedal prihodnje raziskovanje. »Upamo, da bomo odkrili še kaj več.« Odprta ostajajo namreč vprašanja o skrivnostih temne snovi, temne energije, črnih luknjah, širjenju vesolja in njegovem nastanku. Pospeševalnik delcev, veliki hadronski trkalnik, bodo pri mnogo višjih energijah v Cernu ponovno zagnali leta 2015.
