Največja slovenska veledrogerija Kemofarmacija namerava v prihodnjih dneh s pomočjo izvršbe blokirati račune petim bolnišnicam, ki najbolj zamujajo s plačili, je včeraj opozoril generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. Če se to uresniči, bodo imele te bolnišnice velike težave z izplačilom plač za zaposlene, je poudaril na včerajšnji seji državnozborskega odbora za zdravstvo. Tudi nasploh gre zdravstvu finančno vse slabše, po zadnjih ocenah ZZZS pa bodo morali letos plačila bolnišnicam ustaviti že 9. decembra.
Na odgovore Kemofarmacije, ali napoved drži in račune katerih bolnišnic naj bi blokirali, še čakamo. Po nekaterih neuradnih informacijah pa naj bi bile med bolnišnicami, ki so v posebno veliki »nemilosti« zaradi zamud pri plačilih, izolska, jeseniška, ptujska, slovenjegraška in murskosoboška bolnišnica.
V Salusu so že začeli vlagati izvršbe
V drugi največji veledrogeriji Salus so včeraj potrdili, da so v nekaj primerih že vložili izvršbe zoper bolnišnice. Da se obetajo izvršbe, če se bodo zamude povečevale, so bolnišnice obvestili že pred nekaj meseci, so poudarili. Plačilni roki, ki glede na zakonodajo ne bi smeli presegati enega meseca, so se medtem ponekod podaljšali že do pol leta, so spomnili v Salusu, trenutno stanje pa po njihovi oceni ni več vzdržno. Če ne bo zdravstvena blagajna bolnišnicam akontacij oziroma vnaprejšnjih plačil začela nakazovati »po starem« (denar zdaj dobivajo z zamikom, op. p.), bodo zašle v hude likvidnostne težave, so opozorili. V Salusu se strinjajo, da to pomeni zamujanje z izplačilom plač, lahko pa celo pomanjkanje zdravil v bolnišnicah: »Ocenjujemo, da se to lahko zgodi že letošnje poletje.«
Da interventni ukrepi, ki naj bi na letni ravni prinesli okoli 70 milijonov evrov, že močno zamujajo, je opozoril tudi direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Težave jeseniške bolnišnice, ki ji je Kemofarmacija na začetku leta zaradi zamud pri plačilih ustavila dobave (enako tudi izolski bolnišnici, a so zatem zagate z dobavo začasno rešili), se lahko po njegovem že jeseni razširijo tudi na druge slovenske bolnišnice. »Upam, da do tega ne bo prišlo,« je dejal.
Glede na prvotne napovedi bi morali biti interventni ukrepi, ki naj bi zdravstvo potegnili na suho, sicer že v državnozborski obravnavi, a se je zataknilo pri dogovarjanjih znotraj koalicije. Tudi ko so si stranke prišle bliže glede obremenitev samostojnih podjetnikov, so jabolko spora ostali prispevki za zdravstvo iz najemnin in dividend, ki so jim nasprotovali v Državljanski listi.
Zdravstvo doslej ni bilo prioriteta
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je včeraj opozorila, da se bo treba za začetek odločiti, ali naj bo zdravstvo v Sloveniji prioriteta. Glede na dosedanje dogajanje se zdi, da ni, opaža. »Morali se bomo odločiti, da bomo voz vlekli v isto smer.« Težava je po njenem tudi pri sedanji organizaciji javnih zavodov. »Uravnilovka«, v kateri najbolj sposobni in delavni niso ustrezno nagrajeni, se bo po njenem mnenju nadaljevala, dokler v zdravstvu ne bo možnosti podjetij. Naj spomnimo, da so nameravali možnost javnih podjetij sprva sicer vključiti v zakon o zdravstveni dejavnosti (predlog je trenutno v javni razpravi), a so so si ob številnih pomislekih, da bi bilo od tega več škode kot koristi, premislili.
Tudi Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov je spomnil na vse večje finančne težave bolnišnic in zdravstvene blagajne, ki se jih je treba lotiti s sistemskimi ukrepi. V iniciativi se med drugim zavzemajo za ukinitev sedanjega dopolnilnega zavarovanja in preglednejše naročanje materialov, zdravil in opreme v zdravstvu. Odbor za zdravstvo je idejam zdravnikov prisluhnil, vladi in ministrstvu za zdravje pa predlaga, naj sistematično in čim prej pripravita ukrepe za izboljšanje zdravstvenega sistema.
