V Avstriji, Italiji, Veliki Britaniji in skandinavskih državah je terapija s pomočjo živali že vključena v zdravstveni in psihosocialni sistem. Pri naših severnih sosedih je mogoče dobiti terapijo s pomočjo psa celo na napotnico, medtem ko pri nas ni niti zakonsko določeno, kdo se sme ukvarjati s posredovanjem pomoči s psom, kakšni so standardi in kdo sme šolati terapevtske pse. Enotnih meril ni niti v okviru Kinološke zveze Slovenije.
»V Sloveniji zakonodaja opredeljuje le reševalne pse in pse vodnike slepih. To pomeni, da lahko pravzaprav kdor koli s svojim psom tvori terapevtski par. Zato se pojavljajo tudi posamezniki – šarlatani, ki na ta račun služijo in na 'terapije' vodijo nepregledane in netestirane živali. Ko bo prišlo do prvega incidenta, pa bo slaba luč padla na vse prostovoljce, ki se trudimo in upoštevamo evropske standarde,« opozarja Monika Rijavec, predsednica sveta Zavoda za terapijo s pomočjo psov – PET, kjer se že dve leti zaman trudijo za sistemsko ureditev zakonodaje na tem področju.
Sorodnikov ne prepoznajo, psičko pač
Terapije s pomočjo živali imajo v svetu več kot 40-letno tradicijo, številne študije pa dokazujejo, da uporabnikom poleg socialnih prinašajo tudi psihofizične koristi. »Že samo božanje psa na bolnike deluje pomirjevalno, saj se jim ob tem znižata krvni tlak in frekvenca bitja srca. V državah, kjer so psi vključeni v zdravstveni in psihosocialni sistem, pa se manjša tudi poraba zdravil, predvsem analgetikov in antidepresivov,« razlaga Rijavčeva.
Sama s psičko pogosto obiskuje psihiatrično bolnišnico v Idriji, kjer se na gerontopsihiatričnem oddelku ukvarjata z bolniki z demenco, blažjimi kognitivnimi motnjami, depresijo in podobnimi težavami. »Zanimivo je, da bolniki s hudimi oblikami demence ne prepoznajo ožjih sorodnikov, kaj šele mene, vedo pa, da je moji psički ime Bella.« Po izkušnjah Rijavčeve so psi v veliko pomoč tudi ljudem, ki so preživeli kap, a nimajo volje, da bi sami s terapevtom delali razgibalne vaje. »Če pa pride pes, ki ga morajo česati, takoj dobijo motivacijo. Pri bolnikih s cerebralno paralizo je dokazano, da dotik psa 'čudežno' sprosti roke. Da ne omenjam, kaj pomeni, če pes zleze v bolniško posteljo otroka, ki je pravkar končal kemoterapijo. Tako vsaj za nekaj trenutkov pozabi na vse hudo,« našteva primere blagodejnega vpliva kosmatincev na paciente.
Nikakor pa ne more pozabiti dogodka, ki se je pred dvema letoma zgodil na nevrološkem oddelku pediatrične klinike v Ljubljani: »Fantka, ki mu je čez noč vse odpovedalo in je obsedel na invalidskem vozičku, je terapevtski par obiskal zgolj zato, da bi mu izboljšal razpoloženje. Ob odhodu je vodnica zaklicala fantku, naj se pride poslovit od kužka, misleč. da se bo pripeljal v vozičku do izhodnih vrat. A za fantka je bila to očitno tako močna motivacija, da je kar shodil.«
Pristojna ministrstva ne vedo, za kaj gre
A čeprav v zadnjih letih stroka na stežaj odpira vrata terapevtskim parom, ki obiskujejo šole, vrtce, bolnišnice, domove za starejše, delovno-varstvene centre in druge ustanove, jih zakonodaja še vedno ne prepozna. Spomladi so v zavodu PET poslali pobudo za sistemsko ureditev posredovanja s pomočjo psov na vsa tri pristojna ministrstva (za zdravje, šolstvo in socialne zadeve), a niso prejeli niti enega odgovora. Želeni odziv so dobili šele pred kratkim, ko so se obrnili na poslanca Sama Bevka in poslanko Andrejo Črnak, ki sta njihovo pobudo prekvalificirala v poslansko.
Z vlade sta poslanca prejela odgovor, da bodo pristojna ministrstva »zaradi izkazanih pozitivnih učinkov posredovanja s pomočjo živali s koordinacijo ministrstva za zdravje pripravila ustrezno normativno ureditev področja«. A na ministrstvu za zdravje o tem očitno nimajo pojma, saj so nam na vprašanje, kdaj in kako naj bi se lotili urejanja problematike in v okviru katerega zakona, odgovorili, da je nosilec zakonodaje, o kateri sprašujemo, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tam pa so povedali le, da pripravljajo novelo zakona o izenačevanju možnosti invalidov, s čimer bodo težko in najtežje gibalno ovirani invalidi pridobili pravico do izšolanega psa pomočnika. V Sloveniji je bila namreč do zdaj pravica do psa vodnika priznana le slepim osebam.
Zavod PET: potrebujemo krovni zakon
A to nima zveze s sistemsko ureditvijo celotnega področja, saj terapevtski pari (pes in vodnik) nikjer niso omenjeni. V zavodu PET opozarjajo, da posredovanje s pomočjo živali potrebuje krovni zakon, saj ga zaradi obsežnosti tematike ni mogoče »prilepiti« kot uredbo ali dopolnilo kateremu od obstoječih zakonov. »Potrebujemo zakon, ki bo zaobjel celotno področje – od psov pomočnikov (za pomoč slepi ali gluhi osebi pa tudi epileptikom in sladkornim bolnikom, pri katerih psi zaznajo prihajajoči napad oziroma padec sladkorja v krvi, op. p.) do terapevtskih in reševalnih psov. Treba je urediti standarde za izobraževanje ter licenciranje inštruktorjev in terapevtskih parov, prav tako je treba standardizirati izvajanje terapij, saj danes v Sloveniji niti nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s posredovanjem s pomočjo psov, pri tem nismo usklajene,« pravi predsednica sveta zavoda PET, v okviru katerega trenutno deluje 13 terapevtskih parov, osem pa je pripravnikov.