Samostojni podjetniki in kmetje, ki se jim obetajo višji prispevki za zdravstveno zavarovanje, so doslej za zdravstvo prispevali občutno manj od zaposlenih delavcev. A zlasti samostojni podjetniki opozarjajo, da jih ne bi smeli kar počez označevati za nepoštene. Že zdaj mnogi prispevke težko plačujejo, pravijo. Upravičen poskus, da bi jih pri prispevkih izenačili z zaposlenimi delavci, pa lahko razen po »goljufivih« podjetnikih udari tudi po tistih samozaposlenih, ki so že tako v precej slabšem položaju od zaposlenih.
Samostojne podjetnike je težko stlačiti v isti koš
Ministrstvo za zdravje namerava s širitvijo prispevnih osnov (poleg višjih prispevkov samostojnih podjetnikov in kmetov načrtujejo še širitev plačevanja prispevkov na prihodke, kot so honorarji in sejnine) v zdravstvo pripeljati za okoli 100 milijonov evrov dodatnega denarja. O tem, koliko več bodo morali plačevati nekateri prebivalci, se v vladni koaliciji sicer še usklajujejo, v obrtno-podjetniški zbornici pa višje obremenitve zavračajo. »Vse več je samostojnih podjetnikov, ki težko plačujejo prispevke. Situacija se iz dneva v dan slabša. Dvig osnove za plačevanje zdravstvenih prispevkov bi povzročil še več neplačanih prispevkov in s tem še večjo nekonkurenčnost na trgu,« opozarjajo. Očitki o goljufanju pri prispevkih po njihovem niso upravičeni, saj podjetniki in obrtniki plačujejo prispevke na podlagi dobička iz preteklega leta.
Prispevna stopnja pri samostojnih podjetnikih je sicer tako kot pri zaposlenih v delovnem razmerju 13,45-odstotna. Razlika je v tem, da v primeru samostojnega podjetnika ni delodajalca, ki bi financiral polovico prispevkov, tako da breme pade na posameznika. Ob enakih dohodkih bi morali biti prispevki torej približno enaki. Zakaj torej zdravstvena blagajna od samostojnih podjetnikov v povprečju dobi manj denarja? Pri nekaterih naj bi bili neupravičeno nizki predvsem na račun prikazovanja nižjih dohodkov oziroma dobičkov, kot pa so v resnici. Glede na nizke povprečne prispevke takšnih podjetnikov najbrž ni prav malo.
A med samostojnimi podjetniki je v zadnjih letih tudi vse več takih, ki so bili v ta status prisiljeni, saj sicer ne bi dobili dela. Gre za tako imenovane ekonomsko odvisne ljudi, ki redno delajo za istega (neuradnega) delodajalca, a hkrati nimajo plačanega prevoza na delo, malice, dopusta, bolniške, prav tako ne dobijo regresa in božičnice... Njihovi dohodki so tako nižji, kot pa če bi bili redno zaposleni. Obstoj te posebej ranljive skupine je nedavno priznal tudi novi zakon o delovnih razmerjih. Gre za samozaposlene, ki najmanj 80 odstotkov svojega letnega prihodka pridobijo od istega naročnika, in prav ti se močno bojijo morebitnih višjih prispevkov.
Reforme na plečih kmetov?
Med kmeti naj bi sprememba prispevne stopnje za zdravstvo prizadela le tiste, ki prispevke plačujejo samo na podlagi katastrskega dohodka (KD). Takih naj bi bilo približno 1500 in so doslej plačevali okoli 11 evrov, po novem naj bi nekoliko več. Ker pa višina KD vpliva tudi na dohodninsko osnovo kmetij, na doseganje praga dohodkov za obvezen vstop v sistem davka na dodano vrednost in za obvezno vodenje računovodstva ter na socialne transferje, kmete bolj kot spremembe sistema vplačevanja prispevkov za zdravstvo skrbijo novi izračuni katastrskega dohodka. »Ti kažejo, da se bo KD pri posameznih kulturah povečal za pet- do petnajstkrat. Strinjam se, da je treba tudi pri KD stvari postaviti na novo, vendar tako, da to ne bo pomenilo izkrvavitve kmetijstva,« opozarja Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
V skladu z zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka mora Geodetska uprava Slovenije (Gurs) do 30. junija objaviti nove lestvice katastrskega dohodka, ki bodo temeljile na novi metodologiji in novih podatkih o zemljiščih v zemljiškem katastru. Te lestvice bodo podlaga za določitev dohodninske osnove na podlagi KD že za to leto. Gurs je pripravil predlog izračuna KD ter strokovno in drugo zainteresirano javnost pozval k oddaji pripomb (čas je do 25. maja), KGZS pa vlado že poziva, naj sprememb izračuna KD ne uveljavi, dokler ne bo jasno, koliko večje davčno breme to prinaša kmetom. Prvi izračuni namreč kažejo na velikansko povečanje KD – z okoli 61 na 311 milijonov evrov. Za gozd naj bi se povečal za več kot desetkrat in bi pri najvišji bonitetni oceni gozdnega zemljišča znašal okoli 275 evrov na hektar. Sistem pavšalne obdavčitve osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se močno spreminja, saj namesto katastrskih razredov uvaja bonitetne razrede, namesto katastrskih kultur se upošteva dejanska raba zemljišča in namesto katastrskih okrajev proizvodna območja, ki so statistične regije. Toda naši viri pravijo, da po nekaterih regijah novi izračun predvideva tudi še enkrat višji katastrski dohodek za travnik v primerjavi z njivo, razlike v KD med pašnikom in travnikom pa naj po novem ne bi bilo. Poznavalci so zato prepričani, da je edini namen teh sprememb enormno povišanje obdavčitve kmetov oziroma lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč, vlada pa naj bi s povišanjem davka na KD na plečih kmetov reševala krizo v državi.