Sprejema za diplomatski zbor se je udeležil tudi predsednik vlade Janez Janša s soprogo Urško Bačovnik. Oba predsedniška para sta skupaj sprejela veleposlanike, ki zastopajo svoje države v Sloveniji. "Slovenija ima in želi imeti še več prijateljev v svetu," je v nagovoru zbranim poudaril Pahor in dodal, da imajo strateške partnerice Slovenije v političnem in gospodarskem smislu prednostno pozornost, so pa vrata za poglobitev sodelovanja odprta vsem.
"V zadnjih letih smo se znašli v vrtincu finančne, gospodarske, socialne in moralne krize. Vendar naj ne bo nobenega dvoma. Za naš majhen, a žilav narod je značilno, da pokaže svoje najboljše vrline, ko je najtežje," je dejal predsednik, ki je prepričan, da bomo v tem in prihodnjih letih s potrebno narodno složnostjo, strpnostjo in odločnostjo premagali težave in dobili nov zalet za prihodnje razvojne izzive in priložnosti.
Pahor je danes posebej izpostavil pomen gospodarskega dela diplomacije. Poudaril je interes Slovenije za večja tuja vlaganja. "Vem, da se glede tega vprašanja Slovenije drži slab sloves. Slovenska vlada je odločena to temeljito spremeniti, osebno pa bom dal v okviru svojih pristojnosti in možnosti temu stremljenju odločno podporo," je zagotovil in dodal, da bo temu bržkone podvržena tudi vloga diplomacije in temu primerna modernizacija slovenske diplomatske mreže.
Pahor se je v nagovoru dotaknil sodelovanja Slovenije z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami. Izpostavil je ratifikacijo pogodbe o pristopu Hrvaške k Evropski uniji, ki je in bo v teh mesecih v ospredju pozornosti, ter dodal, da se Slovenija iskreno veseli vstopa nove članice, prijateljske Hrvaške v EU. "Slovenija in Hrvaška bosta kot članici Evropske unije še uspešneje nadaljevali proces poglobitve prijateljstva in vsestranskega sodelovanja," je prepričan.
Te teme se je v nagovoru dotaknil tudi doajen diplomatskega zbora, apostolski nuncij v Sloveniji, nadškof Juliusz Janusz. Poudaril je, da je v tem trenutku procesov evropskega vključevanja Slovenija v središču pozornosti tudi mednarodne javnosti. Želi si, da bi našli ustrezno širitev za vse vpletene strani in tako olajšali širitev EU.
Glede prihodnosti EU je Pahor zelo naklonjen politični poglobitvi sodelovanja članic. Kriza je sicer pokazala na institucionalne in druge šibkosti sedanje ureditve, pri čemer Pahor ne izključuje možnosti, da bi o morebitni novi pogodbi državljani odločali na referendumu. Velik pomen pa Pahor daje tudi zvezi Nato, pri čemer si bo Slovenija prizadevala, da bi globalne, politične in gospodarske spremembe potekale na miroljuben način.
Doajen diplomatskega zbora je novemu slovenskemu predsedniku, katerega izvolitev je po njegovem mnenju znak, da so Slovenci pripravljeni iti po poti jasnih zavez tradicionalnim vrednotam, solidarnosti, spravi, pravici in miru, zagotovil pripravljenost diplomatskega zbora pri krepiti prizadevanja za spodbujanje razumevanja in miru med narodi ter sledenju skupnemu dobremu in razvoju vsega človeštva.
