Pahor je opozoril na pomen slovenskega narodnoosvobodilnega boja za narodovo ohranitev, samostojnost in poznejšo osamosvojitev, v drugem delu pa je izpostavil, da so danes za prihodnost Slovenije prav tako prelomni in usodni časi.
Odzval se je tudi na zadnje ugotovitve Evropske komisije, ki je Sloveniji pri reševanju kriznih težav dala še dve leti časa, in napovedal, da bo pozval k novi konferenci 20 - 30. Na tej bo zbral vse politične sile in vse, ki lahko s svojimi zamislimi pomagajo pri tem, da se država v prihodnjih dveh letih izvleče iz finančne ter gospodarske krize, je pojasnil.
Slovenija lahko ohrani suverenost
Slovenija mora ohraniti in lahko ohrani svojo suverenost, je nadaljeval predsednik in dodal, da so se Slovenci večkrat v zgodovini znali sami obraniti in pozneje tudi ustvariti svojo državo. Ponosni na dosedanje uspehe pa si morajo prizadevati, da se izvlečejo iz krize in znova medse ter med mlade ljudi vrnejo upanje in vero v prihodnost.
Tudi partizane sta na njihovi pravični poti držala pokonci vera ter upanje, in zaradi tega, da imajo svoj moralni prav, so na koncu tudi zmagali, je opozoril predsednik.
Leta 2013 bo Slovenijo izvlekla iz njenih težav tudi ugotovitev, da je šlo v letih njene tranzicije v državi nekaj narobe in da je treba s temi nepravilnostmi radikalno prekiniti ter marsikje začeti znova. Priložnost pa je treba pri tem dati vsem ljudem dobre volje, ne glede na njihovo politično pripadnost ali druge razlike, je poudaril.
Slovenci morajo zavarovati to, za kar so se borili
Slovenci morajo stopiti skupaj in zavarovati to, zaradi česar so se borili v drugi svetovni in poznejši osamosvojitveni vojni. Na določen način gre za tak boj tudi danes, a v drugačnih okoliščinah, je še menil Pahor.
Med vidnejšimi udeleženci današnje slovesnosti sta bila še predsednik SD Igor Lukšič in ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli.
Na skritem območju Baze 20, ki je svoje prve prebivalce sprejela 17. aprila 1943, so med drugo svetovno vojno delovali občasno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet, tiskarne, tehnika ter bolniška postaja.
Do jeseni 1944 je bilo na območju Kočevskega roga partizansko naselje s sedežem vrhovnih političnih organov, po zmagi nad nacifašizmom pa se je roško območje zavilo v mrak povojnih pobojev razoroženih domobrancev in civilistov, ki so jih zlasti iz Avstrije Britanci vrnili partizanom. Širše roško območje je danes spomenik tako odpora kot povojnih dogodkov.
