Pahor je zaskrbljen nad razmerami na Bližnjem vzhodu. Spomnil je, da potekajo neposredna pogajanja med Palestinci in Izraelci, Iran pa je dobil novega predsednika Hasana Rohanija, za katerega kaže, da bo zmernejši od svojega predhodnika Mahmuda Ahmadinedžada, sicer pa se to območje sooča z veliko težavami. Kako se bodo razmere odvijale, je po njegovem težko predvideti.
Še posebej ga skrbi dogajanje v Egiptu. "Moja definicija statusa v Egiptu je - to je državni udar (coup d'etat). Ali je to kdo od mojih kolegov z Zahoda izrekel javno? Nihče. Niti jaz. A je očitno. To je državni udar. Z vojaško pomočjo je bil prvi demokratično izvoljeni predsednik odstranjen z oblasti," je dejal v akademski razpravi, ki je potekala v angleščini, in dodal, da ni njegova naloga vmešavati se v notranje zadeve Egipta.
Pahorjevo mnenje se razlikuje od uradnega stališča Slovenije
Čeprav so nekatere odločitve odstavljenega egiptovskega islamističnega predsednika Mohameda Mursija v državi naletele na neodobravanje, državni udar ni pravi odgovor na nezadovoljstvo, je dejal Pahor. Sam bi poskušal spremeniti Mursijevo politiko ali ga zamenjati, a z demokratičnimi sredstvi, kot so npr. volitve.
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) pa pred dnevi takšnih izrazov, kot je državni udar, (še) ni uporabilo. Glede dogajanja v Egiptu so sicer izrazili veliko zaskrbljenost in obžalovanje, da je nasilje terjalo človeška življenja. »Od egiptovskih varnostnih sil jasno pričakujemo, da se bodo vzdržale nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev za zagotavljanje reda in miru, od protestnikov pa izogibanje vsakršnim nasilnim dejanjem,« so zapisali in dodali, da je politično krizo »mogoče preseči le s takojšnjo prekinitvijo nasilja in čimprejšnjo vzpostavitvijo političnega dialoga, ki naj temelji na spoštovanju demokratičnih standardov, človekovih pravic in vladavine prava«.
Pomembno vlogo imajo predvsem mladi
Pahorja sicer skrbi tudi pomanjkanje zaupanja v prihodnost in demokracijo. Rešitev za staro celino vidi v Združenih državah Evrope.
Pomembno vlogo pri spremembah imajo po njegovem mnenju predvsem mladi, ki bi se morali organizirati kot politična sila in prevzeti odgovornost za prihodnost. Mladi v Sloveniji ga navdajajo z optimizmom. "Mladi mi dajejo občutek, da zmoremo. Vedo, da se morajo boriti in se bodo," je sklenil predsednik.
Pahor se je udeležil pogovora z udeleženci tretje letne generalne skupščine Mreže mladinskih društev za Združene narode (UNYANET), ki ga organizira Slovensko Društvo za ZN v Ljubljani in ki letos poteka pod Pahorjevim častnim pokroviteljstvom.
Generalna skupščina bo trajala do petka, udeležuje pa se je 25 članov organizacij članic mreže iz Avstrije, Finske, Italije, Nemčije, Rusije, Slovenije, Španije in Švice. Cilj skupščine je izboljšati veščine mladih prostovoljcev, ki bodo znanje prenašali v svoje lokalno okolje ter s tem krepili delovanje mreže ter širšega globalnega okolja.
