Prve zamisli o spominskem stolpu so bile osredotočene na slavljenje tistih, ki so dali srce in življenje za našo zahodno mejo, je poudaril Pahor in nadaljeval, da je od prvih zamisli do postavitve minilo toliko časa, da je samostojna Slovenija postala članica Evropske unije in je dobila perspektiva čezmejnega sodelovanja še povsem novo kvaliteto: »V tem smislu je danes v tem spominskem stolpu vgrajeno tudi upanje na iskreno prijateljstvo s sosednjim narodom in z vsemi narodi.«
Moramo si prizadevati za svetovni mir
Slovenski človek se ponosno spominja svoje upornosti, hkrati pa pogumno gradi mednarodno prijateljstvo, je še prepričan Pahor. Sosedje in prijatelji od drugod pa v pomniku ne vidijo samo znamenj naše narodnostne grenkobe iz preteklosti, ampak tudi odprto roko in prisrčno povabilo za sodelovanje in oblikovanje skupne prihodnosti. »Slovenci in naši narodi v soseščini si lahko in si moramo prizadevati za svetovni mir,« je povedal.
»To je zlasti pomembno zato, ker del sveta še vedno pretresa gospodarska kriza in z njo hude socialne stiske ljudi. Ves svet pa, bolj kot kadarkoli prej, drhti od jeze zaradi povečevanja razlik med bogatimi in revnimi, tako znotraj držav kot med njimi. Te povečane socialne napetosti so humus nestabilnosti in oziranja po radikalnih rešitvah, prav tako je v njihovi naravi, da lahko hitro spremenijo svojo socialno dimenzijo upora v nacionalno,« je opozoril predsednik.
Ena za domovino umrli, drugi zanjo živeli
Drugi slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Dejal je, da so bili v 20. stoletju voditelji prepričani, da je za domovino vredno umreti, za navadne ljudi pa je bila domovina nekaj, za kar je bilo vredno živeti: »Prevladalo je prepričanje ljudi, uveljavila se je ideja skupnosti, nastala je Evropa; ne samo Evropa bank in finančnih razlik, ampak tudi Evropa državljanov, pravic, prostovoljstva, sodelovanja in miru.«
Pred nami je še dolga pot, je dejal Gherghetta, vendar je današnja slovesnost dokaz, da smo ubrali pravo pot. To naj bi po njegovem prepričanju še najbolje vedeli vsi tisti, ki živijo ob slovensko - italijanski meji.
Prebrali tudi poslanico Ban Ki Moona
Zbrane je pozdravil tudi mirensko - kostanjeviški župan Zlatko Martin Marušič, prebrali pa so tudi poslanico za mir generalnega sekretarja OZN Ban Ki Moona ob letošnjem mednarodnem dnevu miru ter pismo italijanskega predsednika Giorgia Napolitana. Vseslovenskega zborovanja za mir so se udeležili tudi slovenski in italijanski poslanci, primorski župani in podpredsednica Goriške pokrajine Mara Černic.
Tokrat so v kulturnem programu prvič skupaj nastopali recitatorji kluba mladih tigrovcev in dijakov italijanskih šol iz Gorice. Ob njih so nastopili še Pihalni orkester Komen ter združeni pevski zbori Posočja in otroški pevski zbor Osnovne šole Miren.
Vseslovensko zborovanje za mir so na Cerju ob pomniku braniteljem slovenske zemlje tokrat pripravili petič. Ob današnji slovesnosti so odprli multimedijsko razstavo o prvi svetovni vojni. Muzejska zbirka je del projekta Poti miru - Via di pace, v katerem mirensko-kostanjeviška občina sodeluje s Pomnikom braniteljem slovenske zemlje na Cerju in ki zajema celotno slovensko - italijansko čezmejno območje prizorišča prve svetovne vojne.
