»Če Pahor pogleda proti vzhodu, gre njegov slovanski svet do Vladivostoka, do meje s Kitajsko. Če pogleda proti zahodu, gre njegov latinski svet do Čila. On je to, dva svetova hkrati,« je dejal Hladnik - Milharčič. Povedal je še, da je Pahor »iz Trsta, ki je majhno, provincialno, pozabljeno mestece, naredil velik svet. Bravo!«

Kritični intelektualec

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes za Borisa Pahorja priredil slavnostno kosilo, opisal pa ga je kot kritičnega intelektualca. »Kot Primorec in Slovenec imate to značilnost, da ste bili velik in prepričljiv antifašist, hkrati pa ste v realnem času zavračali vse oblike totalitarizmov 20. stoletja, in to v času, ko ste bili glede tega zelo osamljeni. To je neka intelektualna drža, ki je vredna vsega spoštovanja.«

Pahor bo pri knjigarni Konzorcij dobil svoj trg

Pisatelj Boris Pahor ob svojem 100. rojstnem dnevu nima predaha. Že dopoldan se je srečal z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je napovedal, da bo natanko čez leto dni pri Konzorciju zaživel trg Borisa Pahorja. V knjigarni je nato sledila predstavitev biografije Tako sem živel, Stoletje Borisa Pahorja, ki jo podpisuje Tatjana Rojc.

Predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič je ob začetku današnjih dogodkov ob Pahorjevi 100-letnici, poimenovanih Pahoriana, napovedal, da so se s pisateljem dogovorili, da bodo pred otvoritvijo trga pri Konzorciju priredili tudi kongres, ki bo potekal na temo tržaške slovenske literature. Na Pahorjevem trgu bodo seveda prodajali knjige, je dodal Tomšič.

Pahor je dejal, da se ideji o poimenovanju trga po njem čudi, saj tovrstni dogodki pridejo na vrsto po smrti neke osebnosti. Sam bi raje videl, da bi trg poklonili vsem literatom, ki so ustvarjali v Trstu, ne zgolj njemu.

Pri Mladinski knjigi so se Pahorju ob jubileju med drugim poklonili z izidom biografije Tako sem živel, Stoletje Borisa Pahorja. Namen Rojčeve je bil v delu predstaviti tako Pahorjevo osebno zgodovino kot tudi zgodovino "njegovega Trsta". Avtorica je zgodovinske dogodke, pa tudi zgodbe nekaterih oseb, ki so zaznamovali Pahorja, prepletla z odlomki iz njegovih del. Knjigo odlikuje tudi bogato slikovno gradivo.

V delo, ki je nastajalo eno leto, je Rojčeva vključila predstavitev pomena, ki ga je imel za v Trstu živeče Slovence Narodni dom, katerega požigu je bil Pahor priča pri rosnih sedmih letih, zgodbo "ponižanih in razžaljenih otrok" Pahorjeve generacije, pa tudi pisateljevo odrešitev, katarzo, po izpustitvi iz koncentracijskega taborišča.

Moč, upor, disidentstvo in vera

Po besedah Rojčeve pa je v biografiji mogoče najti tudi Pahorjevo moč, upor, disidentstvo ter vero v življenje in ljubezen. "To je moj osebni poklon velikemu avtorju, predvsem pa poklon človeku, ki je dal skozi marsikaj in kljub vsemu ostal optimist in ljubitelj resnice".

Pahor je ob temu dodal, da je Rojčeva s to knjigo "opravila veliko delo". Žalostno pa se mu je zdelo, da so strani, ki so v knjigi namenjene Trstu, kot nekdaj slovenskemu mestu, sedaj namenjeno "ignorantom". Pahorja namreč skrbi, da številni Slovenci ne poznajo zgodovine Trsta in ne vedo, zakaj je ostal pod Italijo. Dodal je, da ljudje za svojo nevednost niso sami krivi, saj bi se bili najbrž podučili, če bi jim že v času šolanja povedali kaj več na temo, ki še dandanes v zgodovinskih učbenikih ostaja zapostavljena.

Deloma je ta zgodovinska vrzel zapolnjena v Pahorjevi biografiji, a pisatelj poziva k temu, da bi se o Trstu, tam živečih Slovencih in njihovi kulturi govorilo več.

Ob vsem razburljivem dogajanju, ki ga je spremljalo mesece pred visokim življenjskim jubilejem, je Pahor dejal, da je neko deklico vprašal, zakaj zdaj kar naenkrat vse zanima nek tržaški pisatelj. Odgovorila mu je, da je on za Slovence zelo pomembna osebnost, on pa je na to dejal: "Saj ravno to je absurd, da to pomembno osebnost najdete zunaj Slovenije, ob državi, ki jo imate. Tega ne moremo pohvaliti. Da se v meni išče neko podporo. To ni v prid slovenski državi in pika."

Pomen narodne zavesti

Med drugim je Pahor spomnil tudi, da se Italija še danes ni opravičila za grozote, ki so se dogajale v italijanskih koncentracijskih taboriščih, kot sta bila Gonars in Rab, kjer so bili zaprti predvsem Slovenci in Hrvati. Sam poudarja pomen narodne zavesti, a se kljub vsemu razume kot človek sveta, ki globalizaciji ne nasprotuje. Pri tem se je navezal na misel Stephana Hessla in Edgarja Morina - globalizacija da, ko koristi celemu človeštvu, globalizacija ne, kjer se pozablja na partikularno oziroma na nacijo.

Dogodki v sklopu Pahoriane se nadaljujejo. Pahorja je na slavnostno kosilo povabil predsednik države Borut Pahor, zvečer pa bo dogajanje zaokrožila večerna slovesnost v prostorih SNG Opera in balet Ljubljana, ki jo spremlja odprtje razstave o pisateljevem življenju in delu.