OZS se ne strinja s predlagano reformo trga dela

Reforma ne koristi članom OZS

Dodatek na delovno dobo se po njegovih besedah ni preoblikoval v obliko stimulacije, čas malice delavca ostaja plačan, niso uspeli s predlogom, da se v zakon zapiše najvišje število dni dopusta, ravno tako niso uspeli s predlogom glede odpravnin.

OZS je namreč predlagala ukinitev odpravnin ob upokojitvi in uvedbo posebnega računa za vsakega zaposlenega, v katerega bi se za čas zaposlitve stekala finančna sredstva - ta bi lahko delavec koristil ob upokojitvi, če ne prej.

Tako Hertiš kot drugi pogajalec OZS Alojz Selišnik sta opozorila, da reforma ne koristi članom OZS in je zato ne moreta podpreti.

Antauer: Izplen pogajanj ni dober za delodajalce

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je poudaril, da izplen pogajanj ni dober za delodajalce. »Včeraj sem bil nepopisno jezen, danes sem prazen,« je poudaril in izrazil bojazen, da so v situaciji, ko verjetno z novo vlado ne bi dosegli več.

Kot je pojasnil, so se odpovedni roki skrajšali z največ 120 na največ 80 dni, kar ni toliko, kot so si želeli. »Ne branim zakona, sem razočaran, ampak vsaj nekaj je,« je ocenil in spomnil, da je drugo branje reforme trga dela na dnevnem redu DZ v četrtek.

Člani upravnega odbora OZS v razpravi o reformi niso bili enotni. Nekateri so zagovarjali stališče, da reforme ne gre podpreti, češ, da malemu gospodarstvu ne prinaša ničesar. Nekateri pa so, sicer z grenkim priokusom, menili, da politiki ni dobro podati signala, da so glede sprememb delovne zakonodaje neusklajeni, saj bi to povečalo apetite političnih strank po spremembah - pri obstoječem predlogu vsaj vedo, kaj dobijo.

Smo na robu; še malo, pa bomo padli čez njega

»Ostanimo načelni,« je pozval predsednik upravnega odbora OZS Jani Kaker in spomnil, da zbornica zagovarja stališča 20.000 delodajalcev in 96.000 zaposlenih pri njih. »Zdaj smo na robu, še malo pa bomo padli čez rob. Bodimo načelni,« je poudaril.

Predsednik OZS Alojz Kovšca je sicer menil, da je načelnost pomembna. »Ampak v tem političnem dialogu smo David proti Goljatu,« je ocenil. Sam si sicer ne dela utvar, da se lahko z načelnim stališčem doseže premik. »Bojim se, da ne bi zaradi kratkovidnosti dobili slabšega zakona. Tu vemo, kaj je v paketu,« je še dejal.

Na predlog predsednika zbornice bodo poslanci skupščine OZS na izredni seji - ta naj bi bila čim prej - razpravljali o razrešitvi vodstva zbornice - poleg razrešitve predsednika zbornice Kovšce tudi o razrešitvi predsednika upravnega odbora OZS Kakerja.

OZS je pred velikim izzivom - prostovoljnim članstvom

Kot je pojasnil Kovšca, so se namreč pojavila namigovanja o domnevnih nepravilnostih vodstva. »Menim, da je prav, da se o najinem delu čim prej odloča,« je poudaril.

Upravni odbor OZS je tudi potrdil kandidata za generalnega sekretarja zbornice Darka Peneziča. Peneziča mora potrditi še skupščina OZS. "OZS je pred velikim izzivom - prostovoljnim članstvom," je poudaril Penezič in ocenil, da so razmere zelo resne.

Mesto generalnega sekretarja se je izpraznilo, ko je Pavel Sedovnik decembra lani podal odstopno izjavo s tega mesta. Sedovnik se želi namreč upokojiti.

Upravni odbor se je dotaknil tudi predloga novele obrtnega zakona, ki je ta mesec prestal drugo branje na odboru DZ za gospodarstvo. Stališče ostaja nespremenjeno: OZS si prizadeva za ohranitev obveznega članstva, saj bi prostovoljno članstvo ogrozilo delovanje zborničnega sistema in posledično prizadelo obrtnike ter male podjetnike.

OZS je poslanskim skupinam v torek znova poslala svoje stališče glede ohranitve obveznega članstva in hkrati predlagala, da se članarine znižajo za od 30 do 35 odstotkov, kar pomeni, da bi te po novem znašale od osem do 30 evrov mesečno.