Tudi člani odbora so ocenjevali, da je danes razlog za zadovoljstvo in veselje, ker DZ začenja postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. Napovedali so podporo ratifikaciji tudi na plenarni seji DZ in izrazili upanje, da bo postopek zaključen še ta mesec.

»Slovenija nikdar ni želela blokirati pristopa Hrvaške k EU«

Minister Erjavec, ki sicer formalno opravlja tekoče posle, je ob začetku razprave o tej točki odboru zagotovil, da je Hrvaška Slovenijo z diplomatsko noto ustrezno obvestila o ratifikaciji memoranduma glede vprašanja nekdanje Ljubljanske banke, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške podpisala 11. marca in da je mednarodnopravno začel veljati v torek, 19. marca.

Zato so izpolnjeni tudi pogoji, da lahko DZ ratificira hrvaško pristopno pogodbo, je povedal minister.

"Zelo sem vesel, da začenjamo postopek ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške k EU. To je bil eden pomembnih strateških ciljev Slovenije," je dejal Erjavec in poudaril, da "Slovenija nikdar ni želela blokirati pristopa Hrvaške k EU".

»Danes je srečen dan«

"Danes je srečen dan za Hrvaško in Slovenijo," je dejal in dodal, da Slovenija s tem, ko se danes začenja postopek ratifikacije v DZ, ne bo zadnja članica EU, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo.

"Prepričan sem, da s tem začenjamo novo poglavje v odnosih med Slovenijo in Hrvaško," je še ocenil.

Doslej je hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 22 članic EU, od tega jih je 19 ratifikacijske listine tudi že deponiralo pri depozitarju, italijanski vladi.

Postopek ratifikacije pa so že začeli v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, na Danskem in zdaj tudi v Sloveniji. V Nemčiji so sicer napovedali, da bodo z ratifikacijskim postopkom nadaljevali po obravnavi spomladanskega poročila o napredku, ki ga bo za Hrvaško pripravila Evropska komisija, je poslancem pojasnil Erjavec.

Smo na poti, ki lahko pripelje do dokončnih in dobrososedskih rešitev

Člani odbora za dosežke v odnosih s Hrvaško niso skoparili s pohvalami na račun sicer odhajajoče vlade Janeza Janše, njega osebno, zunanjega ministra Erjavca, tudi njunih hrvaških kolegov, premiera Zorana Milanovića in zunanje ministrice Vesne Pusić. Prav tako so izpostavili pomen dela obeh finančnih strokovnjakov, Franceta Arharja in Zdravka Rogića, ki sta pomagala pri iskanju rešitve vprašanja LB, ter državnega sekretarja v premierovem kabinetu Toneta Kajzerja, ki je memorandum pomagal dokončati.

Memorandum sicer ne daje "dokončnih odgovorov" na odprta vprašanja, "imamo pa pot, ki lahko pripelje do dokončnih, pravičnih in dobrososedskih rešitev", je dejal predsednik OZP Jožef Horvat (NSi). "Po tej poti bomo hodili skupaj, Slovenija in Hrvaška. Za skupno hojo po isti poti pa je potrebno zaupanje - med posamezniki, državniki, državami in zaupanje med narodi," je dejal.

Brez zaupanja ne bo miru

Zaupanje je po njegovih besedah "vrednota, brez katere ni in ne bo sožitja in ne miru". "Slovenija danes in v prihodnjih dneh izkazuje zaupanje sosednji Hrvaški, ker je hrvaški narod zaupanja vreden. Pričakujemo pa, da hrvaška politika, tako sedanje kot vse prihodnje, ne bo nikoli izigrala slovenskega zaupanja," je še dejal predsednik OZP in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija s 1. julijem, ko naj bi Hrvaška postala članica EU, dobila "pomembno evropsko sosedo".

Roman Jakič in Janja Klasinc sta v imenu poslanske skupine PS napovedala podporo ratifikaciji pristopne pogodbe in pohvalila "državniško držo pogajalcev". Klasinčeva je pri tem še menila, da je bilo prav, da sta Slovenija in Hrvaška nekaj odprtih vprašanj rešili še pred vstopom slednje v EU.

Tudi Samo Bevk (SD) je pohvalil tudi "državniško politiko" DZ glede Hrvaške in spomnil tudi na enotnost parlamenta glede memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško. Pri tem je izrazil upanje, da bo glede odnosov s Hrvaško tudi nova premierka nadaljevala po poti, ki jo je začrtala sedanja vlada.

Ljubica Jelušič (SD) je ob izrazih zadovoljstva sicer svetovala previdnost, ker nekaj vprašanj s Hrvaško ostaja odprtih, da pa se bodo vprašanja reševala "v novih okoliščinah", ko bosta obe državi članici.

Jožef Jerovšek (SDS) je sicer izrazil obžalovanje, da do ratifikacije ne prihaja že prej, vendar pa bi bilo to po njegovih besedah mogoče le, "če bi bila Hrvaška bolj zavezana izpolnjevanju mednarodnih obveznosti". Izrazil je upanje, "da je Hrvaška popolnoma pripravljena in da bomo v sinergiji s Hrvaško kot polnopravno članico lahko postali močnejši znotraj EU".

»Hrvaška bo za Schengen potrebovala najmanj pet let«

Določene dvome glede pripravljenosti je izrazil Dragutin Mate (SDS), ki je opozoril predvsem na težave pri hrvaškem nadzoru meje z BiH. Erjavec mu je pojasnil, da bo za Hrvaško ob vstopu veljalo triletno prehodno obdobje, ko naj bi bila sposobna izvajati schengenske standarde.

Ali bo tedaj pripravljena tudi za vstop v schengen, je podvomil tudi Erjavec, Mate, ki je kot notranji minister vodil slovensko vključevanje v "območje brez meja" pa je ocenil, da bo Hrvaška za to potrebovala najmanj pet let, če ne več. To dokazuje tudi primer Romunije in Bolgarije, ki sicer izpolnjujeta tehnične zahteve, ni pa političnega strinjanja med članicami schengna, je opozoril.