Mnogo staršev je v precepu: naj zaupajo stroki, ki poudarja koristi cepljenja, ali trditvam nasprotnikov o njegovi škodljivosti. Medtem ko se v Sloveniji obeta ukinitev kaznovanja tistih, ki odklonijo obvezno cepljenje otroka, pa evropski zdravstveni sistemi prav te dni na primeru britanskega Swansea opazujejo, kaj se zgodi, ko mnogo otrok ostane necepljenih. V tokratnem izbruhu so do minulega petka potrdili že več kot 800 primerov ošpic, 77 obolelih pa je moralo zaradi zapletov v bolnišnico.
Stroka opozarja, da gre za izjemno nalezljivo bolezen, ki se lahko konča s trajnimi posledicami za otroka. Nasprotniki cepljenja, vključno s slovenskimi, pa britanski izbruh te dni navajajo kot dokaz, da cepljenje in princip »čredne imunosti« očitno ne delujeta – čeprav je še vedno precepljen velik delež otrok, se lahko nalezljive bolezni očitno še vedno pojavijo. Velika večina otrok je v Sloveniji sicer še vedno cepljena, stališča tistih staršev, ki to zaščito pred nalezljivimi boleznimi zavrnejo, pa niso povsem enotna. Jasmina Praprotnik pravi, da ne sodi med ljudi, ki zanikajo vsakršno korist tega postopka, a svojih otrok kljub temu ni dala cepiti. Glede na visok delež precepljenosti otrok v Sloveniji in mnoge nasprotujoče si informacije se ji to zdi smotrna odločitev.
»Dokler me ne bodo prepričali o stoodstotni varnosti...«
»Tako sem se odločila zaradi zgodb o slabih posledicah cepljenja, ki sem jih slišala. Drugi razlog so dvomi o učinkovitosti cepiv, tretji pa to, da me sama po sebi odbija obveznost cepljenja. Zdravniki govorijo eno, nasprotniki cepljenja pa popolnoma drugo. Ne morem reči, da je cepljenje zgolj škodljivo in da ni tudi koristno, a dokler me ne bodo prepričali, da je stoodstotno varno, se ga pri svojih otrocih raje vzdržim. Za njihovo odpornost skrbim z zdravo prehrano, veliko gibanja, lepimi odnosi, izogibanju kemikalijam...« je pojasnila Praprotnikova. Pri hčerki so ji na ministrstvu za zdravje zaradi odklanjanja cepljenja grozili s 500 evri kazni, »dopisovanje« je trajalo nekaj let, je povedala. Pri mlajšem otroku groženj s sankcijo, čeprav ni bil cepljen, ni bilo. Praprotnikova dodaja, da cepljenju ne nasprotuje kar a priori. Izbruha nalezljivih bolezni, kakršen je trenutno v Veliki Britaniji, se ne boji, saj je v našem okolju precepljenost otrok proti tem boleznim visoka. »Tudi zato si upam ne cepiti svojih otrok.« Če bi bilo cepljenje prostovoljno in bi precepljenost upadla, bi znova razmislila o njegovih prednostih in slabostih, je dodala.
Izjemno nalezljiva bolezen s pogostimi zapleti
Nasprotniki cepljenja pogosto poudarijo, da bi velika večina otrok ošpice in druge nalezljive bolezni, proti katerim jih danes cepijo, prebolela brez posebnih težav. Epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja se strinja, da pri mnogih ošpice res minejo brez težav, a tudi zapleti niso redki. Pri 30 odstotkih obolelih pride do zapletov, kot sta driska ali vnetje srednjega ušesa, pri do petih odstotkih do pljučnice, pri enem na 1000 obolelih pa do nevarnega encefalitisa, je naštela. Če oboleva na tisoče otrok in mladih, nekaterim ostanejo trajne posledice na možganih, nekateri pa tudi umrejo, je opozorila.
V Sloveniji veljajo ošpice za relativno pozabljeno bolezen. Zadnja smrt otroka zaradi te bolezni je bila po podatkih Inštituta za varovanje zdravja ob izbruhu v letih 1994/1995. Med letoma 1999 in 2009 ni bilo nobenega obolelega, potem pa so leta 2010 za ošpicami zboleli trije ljudje, leto pozneje jih je obolelo 22, lani pa sta bila dva primera (vir je bil v tujini).
Ljudje, ki so zboleli v zadnjih letih, so bili stari 30 do 50 let. V tej starostni skupini odstotek cepljenih ni tako visok kot pri današnjih otrocih, je pojasnila epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja, starejši od 60 let pa so večinoma ošpice že preboleli v otroštvu. To je izjemno nalezljiva bolezen, bolj kot rdečke ali mumps, je poudarila: »Zato velja, da je potrebna 95-odstotna precepljenost. Vedeti moramo, da cepivo ni 100-odstotno učinkovito. Tudi če bi cepili vse otroke, ne bi bili vsi zaščiteni. Tudi zato je pomembna zadostna zaščita v populaciji. Te bolezni ljudje ne vidijo več, zato se je ne bojijo,« je opozorila. Kot je spomnila, so imeli zaradi nizke precepljenosti v zadnjem času izbruhe tudi v Franciji, Avstriji... Ob bistveno nižji precepljenosti bi se enako zgodilo tudi v našem okolju, predvideva Grgič-Vitkova.
Nič več kazni za uporne starše?
Danes v Sloveniji visoko precepljenost zagotavlja obvezno cepljenje otrok. Staršem, ki ga odklanjajo, še vedno grozi denarna kazen, kot kažejo podatki zdravstvenega inšpektorata, pa so to prakso letos očitno opustili – izrekli niso nobene kazni. Na ministrstvu za zdravje so že lani nakazali, da razmišljajo o ukinitvi sankcij za uporne starše, kako bo videti cepljenje po novem, pa za zdaj niso povedali. Potrdili so nam le, da res pripravljajo spremembe zakonodaje, ki ureja to področje.
Dekriminalizacija odklanjanja obveznega cepljenja, ki se očitno obeta, je sicer boljša od sedanjega stanja, a ni dovolj, meni pravnik Jure Pogačnik. »To je najboljša slaba rešitev. Pogojno bi razbremenila starše, a gre v resnici za sprenevedanje,« meni Pogačnik, ki je nekoč delal na ministrstvu za zdravje, danes pa v postopkih pomaga staršem, ki cepljenje odklanjajo. Po njegovem bi bila boljša rešitev prostovoljno cepljenje, saj kazni niso edini problem sedanje ureditve. »Represija se začne že v ordinaciji, ko zdravnik staršu ne pove nič o stvareh, ki so pri cepljenju sporne. Zapleti pri cepljenju se po nekaterih podatkih pojavljajo pri odstotku do desetih odstotkih cepljenih, sistem pa zabeleži le pet odstotkov posledic cepljenja. Poleg tega so otroške bolezni bistveno upadle že nekaj let pred uvedbo cepljenja. Opazimo samo izbruhe bolezni, ne pa množičnih poškodb imunskega sistema zaradi cepljenja,« ugotavlja Pogačnik. Po njegovem trenutno odgovornosti ne prevzema nihče razen staršev.
