Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani ponovila, da želijo z zakonoma prispevati k večji pravni varnosti delavcev in preprečevanju sive ekonomije.
Ne spreminja področja medsosedske pomoči
Osnutek zakona o delu na črno, tako ministrica, temelji na pred dvema letoma na referendumu zavrnjeni noveli. Ohranja definicijo dela in zaposlovanja na črno ter izjeme, ne spreminja pa področja medsosedske pomoči, ki je bila tedaj najbolj sporna.
Kopač Mrakova je med pomembnimi spremembami omenila vključitev mobilnih enot carinske uprave v sistem nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno, s čimer se bo zvišalo tudi število nadzornikov.
Osebno dopolnilno delo
Druga pomembna sprememba se tiče osebnega dopolnilnega dela, ki že sedaj velja za izjemo in torej ni delo na črno. Ministrstvo za delo predlaga, da se tudi ta dela po novem opravlja na podlagi načela vsako delo šteje, in sicer na način plačevanja socialnih prispevkov po vavčerskem sistemu. S tem naj bi zmanjšali polje dela na črno.
Novosti so načrtovane še na področju sankcij. Osnutek namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno za okoli 25 odstotkov, razlog za to pa je odvračanje tovrstnega vedenja.
Povečanje učinkovitosti inšpekcije dela
Z zakonom o inšpekciji dela, ki zasleduje cilj povečati učinkovitost delovne inšpekcije, pa po besedah Kopač Mrakove krepijo vključenost socialnih partnerjev, saj vzpostavljajo tripartitni svet inšpekcije dela, ki bi bil strokovno posvetovalno telo inšpekcije.
Poleg tega osnutek uvaja institut strokovnega pomočnika, ki bi razbremenil inšpektorja administrativnih nalog in bi lahko opravljal tudi enostavnejše naloge pri nadzoru. S tem naj bi bila zagotovljena večja fleksibilnost inšpekcijske službe.
Siva ekonomija ena glavnih težav države
Ivan Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na novinarski konferenci in v ločeni izjavi za novinarje poudaril, da je »siva ekonomija vključno s tajkunizacijo eden glavnih problemov, ki jih ima država«.
V luči podatka, da je v letu 2012 skoraj 5000 obrtnikov prenehalo z dejavnostjo in da jih je več kot polovica navedla, da so to storili zaradi nelojalne konkurence, so spremembe nujne, je menil.
V OZS imajo več dodatnih predlogov za reševanje te problematike. Med drugim bi omejili medsosedsko pomoč in dela v lastni režiji, ki bi bila lahko škodljiva za zdravje in varovanje okolja, kar bi omogočilo nadzor nad tem delom. Ocenjujejo tudi, da je osebno dopolnilno delo »preširoko zastavljeno«.
V boju proti sivi ekonomije bodo, tako Ulaga, potrebne še stimulacije skozi dohodninsko zakonodajo. V OZS pripravo sprememb na tem področju pričakujejo še v poletnem času.
Atomska bomba za socialno državo
Predvidene spremembe veselijo tudi sindikalno stran. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je denimo prepričan, da sta »siva ekonomija in neučinkovita pravna država atomska bomba za socialno državo«.
V zvezi s predvidenim vavčerskim sistemom je po njegovih besedah bistveno, da se lahko osebnih dopolnilnih del poslužujejo le fizične osebe; naročnik oz. izvajalec teh del namreč ne more biti pravna oseba ali samostojni podjetnik. Če ne bi bilo tako, bi dobili nov vzvod segmentacije trga dela, je posvaril. Sindikati si želijo, da bi ministrstvo za delo ESS najmanj enkrat na leto poročalo o obsegu, vrstah in vplivu teh del na trg dela.
Zaostrili bi sankcije
Sankcije za delo in zaposlovanje na črno pa bi v ZSSS še zaostrili. Njihova želja je, da se kršiteljem poleg denarnih kazni prepove opravljati določeno dejavnost ali kandidirati za javna in evropska sredstva.
Tudi Zorko pa je ocenil, da bodo spremembe v boju zoper sivo ekonomijo potrebne tudi zunaj omenjenih zakonov. Med drugim je pozval k povečanju učinkovitosti vseh inšpekcij, zlasti davčne.
Osnutka zakona gresta v javno razpravo v ponedeljek, socialni partnerji pa so se danes dogovorili, da predloge in pripombe pripravijo do 26. avgusta. Tedaj bo zasedala posebna delovna skupina, ki bo skušala dokončno uskladiti dokumenta. ESS naj bi osnutka zakonov nato znova obravnaval 30. avgusta. Vlada naj bi ju obravnavala septembra, DZ pa sprejel do konca leta.
