»Od prvega dne, ko je drzno vstopil v visoko politiko, v predsedstvo bivše skupne države SFRJ, je demonstriral novo, povsem drugačno in zelo osebno dojemanje svoje naloge,« se ob obletnici Drnovškove smrti spominja njegov dolgoletni sodelavec in aktualni evropski poslanec Ivo Vajgl. »Šokiral je jugoslovanske politike in javnost države, ki je bila v procesu razpadanja. Za upe na spremembe, o katerih je razmišljal Drnovšek in jih nakazoval s svojimi nekonvencionalnimi aktivnostmi doma in v mednarodni politiki je bilo že prepozno. Kljub temu Drnovšku ni zmanjkalo prostora za vizije. Uresničeval jih je kot predsednik slovenske vlade, okoli katere je strnil jedro politike in večino javnosti, v zgodbo, ki je bila za Slovenijo uspešna,« je še povedal Vajgl, ki je prepričan, da »poznejši dogodki, ki se nadaljujejo v sedanjost, kažejo, da so osebnosti kot Janez Drnovšek pri Slovencih izjeme«.
Križnar: Drnovšek se ni bal posegati v svet tudi iz tako majhne deželice, kot je Slovenija
Tudi izven slovenskih meja je postal znan po svojih humanitarnih udejstvovanjih, s Tomom Križnarjem sta se zavzemala za rešitev darfurske krize. Križnar se trenutno mudi v Nubskih gorah, od koder nam je sporočil, da pri Drnovšku kot državniku svetovnega formata najbolj ceni, »da se ni bal sveta in da je upal posegati vanj tudi iz tako majhne deželice kot je Slovenija«. »Očitno je kot predsedujoči predsedstva SFR Jugoslavije in istočasno Gibanja neuvrščenih srečal dovolj predstavnikov drugih nacij, da se je navadil na svet, kakršen pač je in odvrgel plašnice daleč od svojega kraja stisnjenega med skoraj navpične grape,« je zapisal Križnar.
Spomnil je tudi, da si je Janez Drnovšek januarja leta 2006 upal na inavguracijo prvega demokratično izvoljenega predstavnika že petsto let iztrebljanih in marginaliziranih domorodcev v Boliviji. »Ni ga bilo junaka v evropskih, niti v ameriških političnih elitah, ki bi si drznil podpreti na tak način Iva Moralesa - čeprav se že od leta 2002, ko se je celo papež opravičil za vse zlo, ki so ga v 'Novem svetu' počeli katoliški misionarji, zavedajo največje katastrofe v zgodovini človeštva in več kot petdeset milijonov žrtev med staroselskimi ljudstvi, kolikor se danes ocenjuje, da jih je vzela konkvista v petsto letih evropske ekspanzije na ostale kontinente«. Križnar je dodal, da se je v Drnovšek v med potjo v La Paz ustavil tudi v Parizu in Washingtonu, kjer je skušal za svojo pobudo »Svet za Darfur« pridobit tudi »francoskega zunanjega ministra Kouchnerja, ki je v mladih idealističnih letih ustanovil Zdravnike brez meja, in samega new born kristjana Georga Busha mlajšega, zdaj od vseh obsojanega, takrat pa praktično od večine podprtega kavboja«. Verjame, da je bilo »slovenske iniciative za Darfur konec že tisti trenutek, ko so sta ga oba zavrnila, češ kaj se vtika v posle velikih. 'Poglej se kje si in kdo si!' kot mu je pisala Condoleezza Rice«.
»Smo s tistim trenutkom po parih letih evforije po vstopu v Unijo bogatih tudi vsi Slovenci spet izgubili samozavest da imamo tudi mi kaj prispevati pri urejanju sveta na bolje? Smo spet hlapci tradicionalno močnejših okoli nas?« se je ob koncu svojega zapisa o Drnovšku še vprašal Križnar.
Berger: Kot prijatelj je bil neizmerno duhovit, kot državnik pa v drži erudita
Režiser številnih državnih proslav, sedaj pa ravnatelj novomeškega Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger pa je poudaril, da je bil Janez Drnovšek plemenit, dostojanstven in načelen človek, ki je s svojim bivanjem in delovanjem iskal izpolnjenje v »disciplini kot pogoju svobode«. »Misel Mojstra, 'bodi sprememba in bo svet spremenjen' - je bila kvintesenca njegove drže,« je poudaril Berger in dodal, da je bil Drnovšek »kot prijatelj neizmerno duhovit, skrben, kritičen, kot državnik pa v drži erudita in neusmiljenega šahista«.
»Bil je vsekakor človek 'transferja', tistega, za katerega si predpostavljal, da ve; in velikokrat je prav ta predpostavka postala teritorij za pomiritev določenih skrajnosti in preseganje premnogih paradoksov izsiljene izbire. Z Brechtom je moč opisati del njegove strateške metode: '…kaj vse je nujno za spreminjanje sveta: žilavost in jeza, znanje in upor, globoko razmišljanje, hitri posegi, hladno potrpljenje in neskončna vztrajnost. Umevanje posameznega, umevanje celote. Samo če nas je dejanskost poučila, lahko dejanskost spremenimo.' S tem podpisom geste in z mnogimi krepostmi bo vedno znova ostajal del časa, ki ga živimo,« je zaključil Berger.
Pejovnik: Drnovšek človek odločitev z izjemno avtoriteto
Drnovšek je bil dolgoletni voditelj stranke LDS, ustanovil pa je tudi Gibanje za pravičnost in razvoj, ki mu danes predseduje rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik. Ta poudarja, da je bil Drnovšek »človek odločitev z izjemno avtoriteto«, ki je svoje cilje znal uveljavljati s konsenzom. Svoje ideje je javnosti predstavil takrat, ko je vedel, da so izvedljive in »ni počenjal neumnosti, kakršne politiki počnejo danes, da tisto, kar jim pade na pamet, še isti trenutek sporočijo vesoljnemu svetu«, razmišlja Pejovnik.
V LDS pa poudarjajo, da pečat, ki ga je Janez Drnovšek pustil v slovenskem političnem in družbenem prostoru, ne bo nikoli pozabljen. Opisujejo ga kot naprednega, izkušenega in vizionarskega politika, ki je Slovenijo popeljal na pot demokratične evropske države. »V letih po osamosvojitvi je Slovenija pod njegovim vodstvom naredila ključne korake za razvoj gospodarstva in doseganje socialne ter družbene pravičnosti. S svojo avtoriteto je v pomembnih trenutkih uspel presegati delitve in zajeziti politične ambicije posameznikov, ob tem pa se je ves čas zavzemal za svobodno, demokratično in pravično družbo,« so zapisali. Poudarili so tudi, da bi bila v sedanjem kriznem času njegov premislek in predvsem modrost več kot dobrodošla.
