Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji se je z davčno reformo iz leta 2006 do leta 2010 postopno znižala s 25 na 20 odstotkov. Z lansko novelo zakona, ki jo je z namenom davčne razbremenitve gospodarstva predlagala prejšnja vlada, se je znižala na 18 odstotkov v letu 2012 in na 17 odstotkov v letu 2013, dodatni znižanji za po eno odstotno točko pa veljavni zakon predvideva tudi v prihodnjih dveh. Leta 2015 bi morala tako znašati 15 odstotkov.
Posegi v olajšave niso predvideni
A vlada zaradi slabega stanja javnih financ predlaga, naj se zniževanje tega davka zaustavi in tudi za naslednja leta zadrži na zdajšnjih 17 odstotkih. »Ne gre za zvišanje stopnje davka,« je poudarila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.
Kot je pojasnila, se je vlada za ta predlog odločila z namenom enakomerne porazdelitve bremena konsolidacije javnih financ na različne predmete obdavčitve in davčne zavezance. Niso pa predvideni posegi v olajšave. Še naprej bo tako veljala olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100 odstotkov teh vlaganj, prav tako olajšava za investiranje v opremo in neopredmetena sredstva v višini 40 odstotkov investiranega zneska.
»Vlada ne dela drugega kot zvišuje davke«
Z uveljavitvijo novele zakona v proračunu za leto 2014 ne bo prišlo do izpada prihodkov v višini 22 milijonov evrov ter dodatnih 25 milijonov evrov v proračunu za leto 2015, je izračunala Vraničarjeva. Za leto 2012 so zavezanci obračunali za 406 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb.
V poslanski skupini SDS takšnemu predlogu nasprotujejo, saj z njim ne dobimo nič, dajemo pa zelo slab signal investitorjem, tako domačim kot tujim. Andrej Šircelj (SDS) je vladi očital, da ima pogubno davčno politiko: »Ne dela drugega, kot da zvišuje davke.« V tako nestabilnem okolju je zelo težko poslovati in zato bodo prihodki od tega davka manjši, kot se dejansko predvideva, je napovedal.
Na tak način ne bomo rešili države
»Zakonodaja se kar naprej spreminja in v Sloveniji nismo sposobni zagotoviti stabilnega poslovnega okolja,« je predlogu novele zakona nasprotoval tudi Jožef Horvat (NSi). V njegovi poslanski skupini dvomijo, da bo vlada z negativnimi ukrepi pospešila gospodarsko rast, nasprotno - za gospodarski zagon je potrebna razbremenitev gospodarstva.
Da s tem spreminjamo davčno okolje na slabše, se je strinjal tudi Franc Bogovič (SLS). »Bojim se, da na tak način ne bomo rešili države,« je dejal.
Populistični ukrep prejšnje vlade
V PS, DL, DeSUS in SD predlog podpirajo. Matevž Frangež (SD) je zniževanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb označil za populističen ukrep prejšnje vlade, ki ni povečal niti povpraševanja niti gospodarske rasti. S tem ni Slovenija dobila ničesar, razen da se je javnofinančni položaj še poslabšal, je menil. Jerko Čehovin (PS) pa je predlog podprl z mnenjem, da ne bo dodatno obremenil že tako šibkega gospodarstva.
Da bi »omilili davčno norijo vlade«, kot se je izrazil Andrej Vizjak (SDS), so v poslanski skupini SDS pripravili dopolnilo, s katerim bi se zniževanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ustavilo šele potem, ko bi se gospodarska rast povzpela nad tri odstotke. S tem bi vsaj nekoliko omilila prizadetost gospodarstva in negativno sporočilo, ki se pošilja domačim ter tujim investitorjem. O dopolnilu bo DZ glasoval zvečer.
Posegi tudi v institut tanke kapitalizacije
S predlagano novelo zakona se posega tudi v institut tanke kapitalizacije, ki podjetjem omejuje pretirano zadolževanje prek najemanja posojil od delničarjev. Ta omejitev se bo razširila na povezane osebe, ki doslej niso bile zajete, predvsem t.i. sestrske družbe. Doslej se je namreč ta institut pogosto zlorabljal. S tem, ko so lastniki dali podjetju posojilo, namesto da bi ga dokapitalizirali, so si namreč lahko na račun prejetih obresti znižali osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb.
Novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se bo poleg tega tudi uskladila z noveliranim insolvenčnim zakonom ter novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
