Avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav in davčnih osnov iz dohodninske lestvice ne bo več, pač pa se bo možnost usklajevanja in določanja stopnje rasti prenesla v vsakoletni zakon o izvrševanju proračuna, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko. Zaradi tega se bo v proračun steklo približno 33 milijonov evrov več dohodnine.
"Vlada si želi v skladu z ekonomsko politiko zagotoviti tudi nekaj več manevrskega prostora in upoštevanje drugih kriterijev in pogojev za indeksacijo," je ta predlog pojasnil Mavko. Stopnje inflacije so namreč danes precej nižje kot nekdaj, ustavlja se tudi rast plač, zato se mu zdi bolj primerno takšno usklajevanje omenjenih zneskov, ki bi bilo vezano na razmere v vsakem posamičnem letu.
Šircelj: Štiričlanska družina bo morala plačati 324 evrov več
Andrej Šircelj (SDS) je izračunal, da bosta zaradi teh rešitev zakonca s povprečno plačo in dvema otrokoma plačala 324 evrov več dohodnine. "To je ukrep, ki pomeni antisocialno politiko do slovenskih družin," je dejal in opozoril, da bodo več dohodnine plačali tudi tisti z minimalno plačo.
Predlog ni usklajen niti s socialnimi partnerji niti znotraj koalicije, je ugotovil Šircelj. Vlado je pozval, naj predlog umakne iz nadaljnjega postopka. "Ta zakon naj enostavno pozabi in poišče 30 milijonov na drugih področjih," je dejal.
V NSi se bojijo, da bodo predlagane spremembe le še dodatno pospešile t.i. beg možganov, zmanjšala pa se bo tudi kupna moč prebivalstva, zaradi česar se v proračun ne bo steklo toliko davkov, kot si obeta vlada. Jožef Horvat (NSi) je zato predlog novele zakona označil za nov skriti davek, ki mu v njegovi poslanski skupini ostro nasprotujejo.
Predlogu nasprotujejo tudi v SLS, katere poslanka Jasmina Opec je vlado opomnila, da je sprejemanje naglih odločitev z enim samim ciljem, to je čim hitreje in čim bolj napolniti državni proračun, brez razumevanja problema in daljnosežnih posledic, pogubno.
SD: Spremembe namenjene javnofinančni konsolidaciji
"Če boste tako nadaljevali, se ne bodo zlomile samo slovenske finance, pod težo bremen se bo zlomil tudi slovenski narod," je opozorila vlado. Ureditev finančnega stanja v naši državi ne bi smelo sloneti na plečih tistih, ki že zdaj gledajo na vsak evro, je dejala in spomnila, da obstajajo rezerve še na drugih področjih, denimo preganjanju sive ekonomije.
V poslanski skupini SD razumejo, da vlada s predlaganimi spremembami zasleduje cilje javnofinančne konsolidacije. Vendar pa bodo v nadaljevanju obravnave poskušali prodreti z zamislijo, da bi ukrep časovno omejili, je napovedal Matevž Frangež (SD). Ponovno usklajevanje zneskov iz zakona o dohodnini se mu denimo zdi smiselno vezati na ponoven zagon gospodarske rasti.
Prelog podpirajo tudi v DL, saj - kot je dejal Marko Pavlišič - ocenjujejo, da gre za eno milejših oblik zagotavljanja dodatnega denarja za kritje proračunske luknje z namenom fiskalne konsolidacije.
DeSUS z zadržki za spremembe
V poslanski skupini DeSUS bodo predlog novele zakona sicer podprli, a z zadržki. Ivan Hršak je namreč opozoril, da se s t.i. ukrepi za izhod iz krize vseskozi posega v dobrobit malega človeka. "In dejansko se strinjamo z javnostjo, ko je ta del poimenovala prikriti mali krizni davek," je dejal.
Prav tako s pomisleki podpirajo predlog novele zakona tudi v poslanski skupini PS. Po besedah Alojzija Potočnika imajo denimo pomisleke glede primernosti rešitev o odpravninah. Medtem ko se po predlogu odpravnine pri zaposlitvi za nedoločen čas ne bi vštevale v davčno osnovo, pa bi v primeru zaposlitve za določen čas to veljalo, ker da ne gre za odpoved, ampak le za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. 70 odstotkov mladih ima sklenjene pogodbe za določen čas, je opozoril Potočnik.
Večina predlaganih sprememb je sicer vezanih na novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim se daje podlago za obvezno zavarovanje tudi osebam, ki opravljajo delo tudi v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja, ki ni delovno razmerje. Med drugim bo zmanjšanje davčne osnove možno tudi za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je dolžan plačati delojemalec.
Z novelo zakona se črta določba, ki ureja olajšavo za čezmejne delovne migrante. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je ta določba neustavna. Vendar je Horvat opozoril, da bodo ti delavci selili stalno prebivališče v države, kjer delajo, v Sloveniji pa se bo povečalo število vlog za socialnovarstvene prejemke.
Poleg tega se upošteva tudi nekatere dogovore posebne delovne skupine socialnih partnerjev, ki zadevajo poklicne pokojnine. Na novo je tako predlagana izenačitev davčne obravnave poklicnih pokojnin z davčno obravnavo pokojnin iz obveznega pokojninskega zavarovanja in se bo torej tudi zanje priznavala osebna olajšava.