»Kako nas lahko država, kjer mora gospodarstvo na polno delati, če želimo preživeti, ovira z omejevanjem prometa po cestah,« se sprašuje direktor Gozdnega gospodarstva Postojna Frenk Kovač glede na napoved Direkcije RS za ceste, da bo s koncem januarja zaradi dotrajanih mostov omejila promet za težke tovornjake na 15 odsekih glavnih in regionalnih cest po vsej državi.
Državna sabotaža gospodarstva
Direktor družbe, kjer se ukvarjajo s sečnjo, spravilom, odkupom, prodajo in predelavo lesa, pravi, da če bodo po cesti med Postojno in Pivko lahko vozili samo še tovornjaki do skupne teže 20 ton, njihova proizvodnja enostavno ne bo mogla več obratovati. »To je sabotaža države. Tovora ne bomo mogli ne pripeljati ne odpeljati iz naših proizvodnih prostorov v Pivki, saj bodo tovornjaki vozili skoraj prazni. Vlak za hitri transport pa absolutno ne pride v poštev. Bolje, da v tej smeri sploh ne razmišljamo, kajti to pomeni takojšnjo ustavitev proizvodnje. Tudi za Pivko Perutnino in še marsikoga drugega,« je prepričan Kovač.
Njemu pritrjuje tudi Alojz Česnik, direktor podjetja Javor Furnir iz Prestranka, ki opozarja, da po uvedbi ukrepa ne bodo mogli več »pripeljati hloda v tovarno«. »Imamo sicer še železnico, toda veliko tovora pride in gre prav s tovornjaki. Naši tovornjaki vozijo polno naloženi, torej z maksimalno težo 40 ton, poslej pa bi morali voziti manjši in dražji tovornjaki. Ker bi se cela logistika zelo podražila, pomeni, da bi imeli posledično veliko večje stroške pri nabavi in prodaji, kar je nedopustno,« je povedal Česnik.
Janez Rebec, predsednik uprave družbe Pivka Perutninarstvo in direktor podjetja Delamaris, pa meni, da gre pri vsem skupaj za hudo provokacijo, saj si ne zna predstavljati, da je to realno izvedljiv ukrep. »Mi predelamo približno 40.000 ton krmil in 10.000 ton mesa na leto, skoraj vse to pa peljemo z vlačilci. A bomo na vlačilce nalagali le po pet ton? Ne vem, kaj naj si mislim. Če se to zgodi, gremo nazaj v čas konjskih vpreg,« je bil slikovit Rebec.
GZS: Gašenje požarov je nedopustno
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da so v stiku z ministrom za infrastrukturo Samom Omerzelom, od katerega pričakujejo, da bo ukrepal tako, da gospodarstvo ne bo oškodovano. »Naša zahteva ne pomeni, da se razlogov, ki so do te odredbe pripeljali, država ne loti odgovorno. Država naj se le loti sanacije mostov, kot veleva stroka, ki ji verjamemo, toda takšnih posegov se je treba lotevati sistematično, na podlagi temeljite presoje stanja, določitve prioritet, ne pa da se gremo gašenje požarov, ko do njih pride,« je povedala izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.
Na vprašanje, kaj konkretno zahtevajo od ministra, je Avberškova odvrnila, da pričakujejo, da bo Omerzel urgentno zagotovil potreben denar za sanacijo cestnih odsekov, kjer je stanje akutno. »Škoda, ki bi jo pogojne zapore teh cest povzročile gospodarstvu, bi za nekajkrat presegla vsoto denarja, ki je potrebna za sanacijo mostov. Ne gre pa samo za neposredno finančno škodo, ampak tudi za posredno, kajti to bi bil alarm za podjetja, da se v naši državi nihče več ne more zanesti na infrastrukturo,« je dodala Avberškova.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravijo, da glede proračuna delijo enako usodo kot drugi proračunski porabniki in da intenzivno iščejo rešitve, s katerimi bi omogočili dodaten denar za vzdrževanje cest. Povedali so še, da ukrepov, ki jih je napovedala direkcija za ceste, niso usklajevali. »Gre za tehnične postopke, s katerimi upravljavec ceste, ki je odgovoren za varno odvijanje prometa, na osnovi ogleda in meritev določi stanje premostitvenih objektov. Če se izkaže, da je objekt v takšnem stanju, da ne more prevzeti celotnega spektra prometa, je ukrep omejevanja logična posledica,« so pojasnili na ministrstvu.
Direkcija ima le še denar za redno vzdrževanje
Na direkciji za ceste pa poudarjajo, da si uredbe niso izmislili, temveč da imajo izdelano strokovno mnenje Zavoda za gradbeništvo Slovenije, ki je zahtevalo, da se obremenitve na mostovih zniža, ker so v resni nevarnosti, da se porušijo. To pa zato, pravi direktor direkcije za ceste Gregor Ficko, ker v zadnjih letih nismo dovolj vlagali v cestno infrastrukturo in ta zdaj propada.
»Postopamo v skladu z zakonom in imamo vso potrebno dokumentacijo za omejitev nosilnosti na mostovih. Omejili smo jih minimalno, lahko bi jih še bolj. Ne moremo pa zapreti oči in reči, da je vse v redu,« je jasen Ficko, ki pravi, da si bodo na direkciji za ceste prizadevali, da bi čim prej popravili dotrajane mostove in odpravili napovedane omejitve, vendar trenutno razpolagajo le z denarjem za redno vzdrževanje cest.
»Vlada nam je za prihodnje leto odvzela približno 61 milijonov evrov, zato smo bili prisiljeni ustaviti aktivnosti na 709 investicijskih projektih. Ustavili smo postopke načrtovanja in umeščanja novih cest v prostor, prekinili z izdelavo projektne in investicijske dokumentacije in s pridobivanjem zemljišč ter z reševanjem pravno-premoženjskih zadev. Na nekaterih gradbiščih smo ustavili dela. Z izvajalci del na projektih ne bomo mogli podpisati pogodb, kjer so bil že izvedeni razpisi, prav tako pa ne bomo mogli uvesti izvajalcev v delo na projektih, kjer so pogodbe že podpisane,« je katastrofalno stanje razložil direktor direkcije za ceste.