Opozarja zlasti na nenačrtovane, a zato nič manj pomembne posledice reforme mature. »Združevanje splošne in poklicne mature bo splošno maturo izpostavilo vplivu poklicne, poklicno pa vplivu splošne. Veliko vprašanje je, kako se bo ta vpliv nadzoroval in uravnaval,« opozarja Šimenc. Boji se tudi morebitnega nižanja gimnazijskih standardov, ki so po mnenju velike večine učiteljev v zadnjih letih že tako in tako občutno padli. »Maturitetni zaključni izpit s štirimi predmeti, ki bo še vedno 'matura', odpira pot nižanju standardov gimnazije. Samo spomniti se je treba sistema 3 plus 2 v poklicnem šolstvu. Dodatna možnost za izjeme lahko hitro postane kraljevska pot za vse, ki korenito spremeni sistem ne glede na namene načrtovalcev.« Poleg tega v predlogih sprememb ni ukrepov za ohranitev ali zvišanje kakovosti znanja na maturi, denimo obvezne izbire višje ravni pri matematiki ali tujem jeziku, kar je glede na prepričljive analize, da kvaliteta gimnazijskega znanja pada, po Šimenčevem mnenju resna pomanjkljivost predstavljenega osnutka.
Veliko vprašanje je tudi, kaj bo prineslo »napredovanje« poklicne v strokovno maturo. »Če je cilj izboljšanje znanja tehnikov, kar poudarja industrija, ni jasno, zakaj strokovna matura. Ta bo namreč odprla možnost za poudarjanje splošnosti in slabitev strokovnosti v srednjem strokovnem izobraževanju. Šolski sistem pa že vsebuje strokovne gimnazije, v katerih je ob strokovnosti poudarjena splošnost.« Če želimo okrepiti povezavo med strokovnostjo in univerzo, bi bilo po mnenju našega sogovornika bolje spremeniti kurikul, bodisi strokovnih gimnazij bodisi srednjih strokovnih šol, kot pa uvesti strokovno maturo.
Nižanje standardov znanja v gimnaziji in slabitev vloge strokovnih predmetov v srednjih strokovnih šolah seveda nista cilja predlaganih sprememb, toda izkušnje kažejo, da imajo sistemske spremembe učinke, ki jih snovalci sprememb niso načrtovali, poudarja Šimenc. »Včasih so prav ti učinki najmočnejši.«