A se kmetje ne bodo zadovoljili zgolj s to zakonsko spremembo. Ker jim bo vlada občutno povišala katastrski dohodek za gozdove in jih izdatno obremenila z novim davkom na nepremičnine, zahtevajo tudi spremembo 5. člena zakona o gozdovih, ki govori o tem, da morajo lastniki gozdov dopustiti prost vstop vanje zainteresiranim skupinam, tudi lovcem. »Lov je gospodarska dejavnost, in če bomo kmetje plačevali tako visoke davke, zahtevamo, da imamo lovske pravice. Povsod po Evropi ima lastnik – velik ali majhen – nekaj od lova, le v Sloveniji ne. Mi naj bi plačevali višje davke kot Avstrijci, gospodarskih pravic bi pa imeli manj. Ne bomo privolili, da bi mi plačevali davke, nekdo drug bi pa po naših gozdovi streljal divjad in jo prodajal,« je odločen Klemen Matek, ki ima na območju Logarske doline okoli tristo hektarjev gozdov. Ga v njih motijo tudi nabiralci gozdnih sadežev, sprehajalci in planinci? »Nikakor, v nabiralništvo in sprehajalništvo se ne vtikamo,« odgovarja Matek, ki pričakuje, da bo državni zbor njihovim zahtevam primerno prilagodil zakona o gozdovih in o lovstvu.
Kmetijsko ministrstvo, ki se mu je poleti neznansko mudilo s sprejetjem novele zakona o gozdovih, pa prevoznic, ki naj bi spremljale vsako prevozno sredstvo, naloženo z lesom, še vedno ni natisnilo, čeprav bi jih morali vsi prevozniki pristojnim organom predložiti že od 10. avgusta dalje. Vzorec, kakšne naj bi bile, so včeraj lastnikom gozdov sicer pokazali, a se na terenu še ne uporabljajo. Nekateri gozdarji menijo, da bi bilo bolj modro, če bi ministrstvo prevoznice za manjše kmete poenostavilo, kot da jih ukinja, če prevažajo manj kot šest kubičnih metrov lesa. Ocenjujejo, da bo to prvi korak k temu, da bodo sekali brez navzočnosti gozdarja, ki jim mora odobriti drevje za posek, in s tem tudi korak k zlorabam. tat
