Predstavniki vladne, sindikalne in delodajalske strani se bodo po napovedih v ponedeljek znova osredotočili na predlog ZDR.
Med predvidenimi rešitvami, ki v tem zakonskem predlogu še čakajo na zbližanje, so med drugim odpovedni roki. Ministrstvo za delo predlaga, da se z današnjih največ 120 dni skrajšajo na največ 60 dni. Sindikatom se zdi ta poseg prevelik, zato zahtevajo, da trajajo največ 90 dni. Delodajalci so se medtem ves čas zavzemali za največ 30-dnevni odpovedni rok, a takšno skrajšanje zaradi področne direktive ni mogoče.
Neusklajene tudi odpravnine ob upokojitvi
Neusklajene ostajajo tudi odpravnine ob upokojitvi. Odbor je sicer sprejel dopolnilo, ki omejuje dostop do te pravice, a zlasti delodajalci z njim še niso zadovoljni.
Potrjena rešitev sicer predvideva, da bo odpravnina ob upokojitvi po novem pripadala le tistim delavcem, ki so pri zadnjem delodajalcu delali najmanj pet let. Poleg tega delodajalec skladno z na odboru potrjeno rešitvijo ne bo dolžan plačati odpravnine ob upokojitvi delavcu, ki ga bo zaposlil, ko bo ta že dopolnil 58 let oz. mu bo do upokojitve manjkalo pet ali manj let. Tako pozno zaposleni delavci bodo tudi sicer izgubili status varovane kategorije pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Socialni partnerji so si na nasprotnih bregovih tudi v zvezi z vprašanjem omejevanja agencijskega dela. Predlog ZDR namreč predvideva 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.
Delodajalci pozdravljajo kvotni sistem
Delojemalci uveljavitev kvotnega sistema pozdravljajo, a so prepričani, da je omejitev premajhna oz. odstotek previsok. Delodajalci pa medtem kakršnemukoli tovrstnemu posegu v agencijsko delo nasprotujejo.
V ponedeljek bo na mizi verjetno tudi presenetljivo sprejeti amandma SD, ki na predlog Mladinskega sveta Slovenije črta, da se kot kriterij za določitev presežnih delavcev upošteva tudi delovna doba. To naj bi bilo namreč vprašljivo z vidika zagotavljanja enakih možnosti na trgu dela za vse družbene skupine.
Sindikati so temu močno nasprotovali, saj se bojijo, da bi krčenje kriterijev vodilo v še večja odpuščanja, delodajalci pa so bili dopolnilu bili naklonjeni.
Pričakovati razpravo o uvedbi minimalnih standardov za samozaposlene
Pričakovati je še razpravo o uvedbi minimalnih standardov za ekonomsko odvisne osebe, to je samozaposlene, ki na podlagi pogodbe civilnega prava samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sami ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost sicer pomeni, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov dobijo od istega naročnika.
Sindikalna stran si želi jasneje določiti tudi obveznost delodajalcev v zvezi s plačilom izobraževanja zaposlenim ter v zvezi s preverjanjem, ali je mogoče delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposliti pod spremenjenimi pogoji.
Upanje delodajalcev, da se ukine plačani odmor za malico in današnjo obliko dodatka za delovno dobo, je očitno pokopano. Člena sta namreč na odboru ostala zaprta, zdaj pa je mogoče z amandmaji spreminjati le še člene, ki doslej niso bili amandmirani.
Delodajalci nasprotujejo odpravninam pri pogodbah za določen čas
Delodajalci sicer nasprotujejo tudi uvedbi odpravnin pri pogodbah za določen čas, s čimer jih želi vlada spodbuditi k zaposlovanju za nedoločen čas.
Več vprašanj je neusklajenih tudi v predlagani noveli ZUTD, ki bo v prihodnjih dneh gotovo tudi znova priromala med pogajalce.
Tu so med drugim odprta začasna dela za upokojence, ki jih iz predloga novele kljub nasprotovanju dela sindikatov sicer ni več mogoče umakniti. Delojemalci se bodo zdaj po pričakovanjih zavzeli za strožje omejitve teh del. Da bi se ta dela uvedlo tudi za brezposelne, kot so si želeli delodajalci, pa ne gre več pričakovati.
V zvezi z ZUTD pa bo beseda gotovo tekla tudi o zahtevi sindikatov glede boljše dostopnosti starejših do nadomestila za brezposelnost.
Čas za usklajevanje se izteka
Čas za usklajevanje se sicer socialnim partnerjem počasi izteka. Zbližati se morajo namreč do 26. februarja, ko poteče rok za vlaganje dopolnil za plenarno sejo DZ oz. najdlje do 4. marca, ko bodo na temo reforme trga dela lahko spregovorili vsi poslanci.
Minister za delo Andrej Vizjak sicer ostaja optimist in verjame tako v dogovor pogajalcev kot v soglasje politikov. Kot je opozoril te dni, pa v Sloveniji trga dela ni mogoče radikalno spremeniti, saj je pogajalski proces prezahteven. A ob tem je izrazil prepričanje, da jim je vsaj doslej uspelo poiskati najboljše možne spremembe.
