Vlado Miheljak je v imenu Odbora za pravično in solidarno družbo, v sodelovanju z društvom pisateljev Slovenije in Koksom na tiskovni konferenci, ki so jo danes sklicali pred stavbo Dela v Ljubljani, povedal, da se nekoč cenjeno novinarstvo vse bolj spreminja v brezpravni in podcenjeni medijski proletariat: »Dnevno se dogajajo pritiski na novinarske hiše in avtonomne novinarje. Najhuje pa je, da pritiski ne prihajajo samo od zunaj, ampak se najpogosteje medijske hiše, njihove uprave in uredništva uklonijo in same izvajajo pritiske in sankcije na avtonomne novinarje, da bi zadovoljili pričakovanja politike in drugih stebrov družbene moči.«
Šlo je za izvajanje pritiska in zastraševanje
Zadnji primer grobe odpovedi delovnega razmerja Delovemu novinarju Dejanu Karbi ni prvi in ni edini tak primer. Izpostavili so ga zaradi grobosti in aktualnosti. »Novinar je v skladu s strokovnimi in etičnimi standardi opravljal raziskovalno delo in v konkretnem primeru zgolj preverjal resničnost neke informacij. Konstrukt argumenta, na osnovi katerega je bil s strani uprave časopisa bremenjen novinar, se je izkazal in bil tudi s strani vmešanih potrjen kot lažen. Novinar ni bil soočen z nobenim razlogom odpovedi, zato so lahko resnični razlogi le v zastraševanju in pritiskih.«
Zastraševalna gesta
Tovrstna oblika pritiska uprave Dela na svojega novinarja je po mnenju Društva za pravično in solidarno družbo zastraševalna gesta tudi za vse preostale novinarje in urednike, ki bi raziskovali posvetne in cerkvene oblasti, ter politikom in dostojanstvenikom zoprne zgodbe. Od uprave Dela pričakujejo, da nemudoma prekličejo odpoved delovnega razmerja in da s tem jasno vedeti, da jih politizacija medijskega prostora ne zanima, da so storili napako, ki jo obžalujejo in da spoštujejo avtonomijo novinarjev. »V kolikor temu ne bo tako, predlagamo, da gospa Marjeta Zevnik, ki je uporabila grobe in nedopustne metode, s katerimi je izpeljala prekinitev delovnega razmerja, poleg tega pa je grdo blatila tudi mednarodni ugled slovenskega novinarstva, razmisli o umiku svoje funkcije. O svojem odstopu pa bi v tem primeru, v kolikor ne bo pozitivnih konsekvenc, moral razmisliti tudi urednik Bojan Budja, ki se ni postavil na stran novinarja, ampak na stran uprave in pravno spornih pritiskov,« poudarja Miheljak.
Dosledno bodo branili demokratične standarde
Primer Dejana Karbe je le eden od mnogih in v kratkem naj bi izpostavili in tematizirali tudi druge primere, kjer so bili novinarji najprej žrtev pritiskov, potem pa zarote molka. Obenem bodo problematizirali tudi gonjo proti domnevnim organizatorjem neorganiziranih protestov, kar je po njihovem mnenju, protislovje že samo po sebi. »Odbor za pravično in solidarno družbo skupaj z Društvom pisateljev Slovenije in Koksom obljublja, da bodo dosledno stali na braniku demokratičnih standardov, ki so nekoč že bili priborjeni.«
Med novinarji in politiki ni ljubezni
Če se v časopisni hiši Delo ne bodo odzvali na njihov poziv, Miheljak in ostali člani Odbora verjamejo, da stvar ne bo kar tako pometena pod preprogo, saj je javnost postala kritična in odzivna. Poleg tega pa so prepričani, da bo tudi po pravni poti Karba dosegel svoje. Miheljak je na koncu še dodal: »Med novinarji in upravami ni ljubezni, tukaj je samo vprašanje, kdo bo koga spoštoval in kdo se bo koga bal. Med novinarji in politiki tudi ne more biti ljubezni. Če se politiki ne bodo bali novinarjev, se bodo novinarji bali politikov.«
