Sredi novembra bo evropska komisija objavila končno poročilo o ukrepih za stabilizacijo javnih financ, ki jih je slovenska vlada pripravljala zadnje mesece. Omenjeni dokument bo ključnega pomena za nadaljnjo usodo Slovenije. Ocena Bruslja bo namreč najmočnejši neposredni signal kapitalskim trgom o sposobnosti naše države, da se iz krize izvije brez zunanje pomoči. Odločala bo tudi o nadaljnji ceni slovenskega zadolževanja in s tem tudi o novih rezih v slovenski javni sektor in proračun.
Prav zaradi teže poročila in njegovih potencialnih posledic za dva milijona prebivalcev naše države je pomembno, da nad dokumentom in njegovimi avtorji ne visi nobena senca dvoma o njihovi strokovnosti ali motivih. Poročilo pripravlja ekipa uradnikov evropske komisije, ki jo vodi Istvan Szekely. Madžar, ki pri generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve vodi oddelek za gospodarske študije in raziskave dela, je v zadnjih mesecih večkrat obiskal Slovenijo. Skupaj z drugimi uradniki evropske komisije ima iz prve roke neposredni dostop tudi do nejavnih ali celo zaupnih informacij o položaju slovenskih javnih financ, bank in preostalega gospodarstva. Te so jim namreč predstavniki slovenske vlade dolžni razkrivati.
Sivo območje potencialnega uhajanja informacij
A v pravilih komunikacije med Brusljem in nacionalnimi vladami očitno obstaja potencialno sivo območje. Uslužbenci evropske komisije namreč pri ravnanju z informacijami, ki jih dobijo od držav članic, niso podvrženi domala nikakršnemu nadzoru. Nasprotno od sogovornikov na slovenski strani mize jim o morebitnih stikih z lobisti, finančniki, bankirji ali drugimi osebami, ki jih zanimajo informacije o Sloveniji, ni treba poročati nobeni nadzorstveni instituciji. Teh podatkov prav tako niso dolžni razkrivati slovenski vladi. To hipotetično pomeni, da bi se lahko kdo od uradnikov, ki so zadolženi za Slovenijo, o položaju v naši državi zasebno pogovarjal tudi z dejanskimi ali potencialnimi kupci slovenskih obveznic, ki jim je v interesu njihov čim višji donos. Nadzora nad »cenovno občutljivimi« informacijami tako rekoč ni. Bruseljski uradniki jih v Slovenijo pogosto neuradno sporočajo kar prek Slovenske tiskovne agencije. (Tako so včeraj poročali, da bo »diagnoza za NLB« znana 21. oktobra.) Nepreglednost povečuje ne le ceno zadolževanja, ampak tudi stopnjo korupcijskega tveganja. Posamezni uradnik bi tako lahko – spet hipotetično – kateremu od lobistov, ki jih zanima nakup katerega od slovenskih podjetij, obljubil, da bo komisija v paketu ukrepov zahtevala njegovo prodajo.
Prav zaradi avre tajnosti, s katero se je obdala evropska komisija, ni mogoče z gotovostjo preveriti, ali so posamezni uradniki, zadolženi za Slovenijo, v rednih stikih tudi z investicijskimi bankirji. Evropska komisija namreč ne razkriva identitete članov ekipe uradnikov in analitikov, ki se v zadnjih mesecih ukvarjajo s Slovenijo. Javno znano je le, da je »prvi med enakimi« že omenjeni Istvan Szekely, ki se ga je že spomladi, ko je evropska komisija objavila poročilo o markoekonomskih neravnotežjih v Sloveniji, omenjalo kot najverjetnejšega šefa trojke za našo državo.
Stiki uradnikov z lobisti in vlagatelji so skrivnost
Pri preverjanju informacij o stikih uradnikov smo ugotovili tudi, da ni javno dostopnih podatkov o tem, ali je kdo od njih z lobisti ali vlagatelji kdaj govoril o Sloveniji. Omenjenemu generalnemu direktoratu smo zato včeraj poslali več splošnih vprašanj. Zanimalo nas je, katerim notranjim pravilom morajo uslužbenci slediti pri varovanju nejavnih informacij o finančnem in gospodarskem položaju držav članic, ki jih dobijo na sestankih z njihovimi vladami, in kako ščitijo zaupnost tako pridobljenih informacij. Prav tako smo želeli izvedeti, ali se uslužbenci direktorata, ki so zadolženi za Slovenijo, sploh lahko srečujejo s predstavniki bank ali vlagateljev, ki kupujejo obveznice naše države, in če, ali in komu morajo o tem poročati.
Na vsa vprašanja smo iz Bruslja prejeli zgolj kratek splošen odgovor. Pojasnili so nam, da »evropska komisija jemlje zaščito podatkov zelo resno«. »Evropska zakonodaja obvezuje njene uslužbence, da zagotavljajo zaupnost informacij, ki jih pridobijo med rednimi nadzorstvenimi aktivnostmi v državah članicah,« je pojasnil Simon O'Connor, tiskovni predstavnik Ollija Rehna.
Kdo analizira Slovenijo
Poročilo o odpravi makroekonomskih neravnovesij, v katerem je evropska komisija vlado napotila k sprejetju ukrepov za uravnoteženje javnih financ, je pripravilo trinajst avtorjev. Poleg Istvana Szekelyja so imeli najpomembnejšo vlogo pri pisanju analitiki pri generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve: Bolgarka Svetoslava Georgieva, Španec David Marco Riquelme, Bolgar Presiyan Petkov, Slovenka Klara Stoviček in Thomas Usher. Poročilo med pomembnejšimi avtorji navaja še Nemca Michaela Stierleja, namestnik šefa misije za Slovenijo pri evropski komisiji, Belgijca Servaasa Derooseja, šefa misije evropske komisije v trojki za Grčijo, in Francozinjo Anne Bucher, direktorico za konkurenčnost in strukturne reforme pri evropski komisiji. Pri pisanju pa so sodelovali še analitiki Mitja Košmrl, Slovenec, BeTanguy De Launois, Francoz Peter Pontuch in Daniela Porubska.