Člani odbora opozicijo pozivajo, da nedvoumno podpre zahteve državljanske vstaje in z jasnimi sporočili pripomore k oblikovanju tehnične vlade. Prepričani so, da je tehnična vlada boljša rešitev od sedanjega stanja. »Razčistiti je potrebno tudi, kdo stoji za provokatorji, ki so se pojavili na protestih,« je dejal zgodovinar Jože Pirjevec, eden izmed članov odbora, v katerem so prepričani, da je vlada s tem seznanjena. Zavzemajo se tudi za to, da mirni demonstranti na bodočih protestih ne bodo izpostavljeni nasilju. »Tako protestnike kot policijo pozivamo, da ne nasedajo provokacijam. Zelo bi bilo nevarno, da se provokacije izrabijo za uvedbo izrednega stanja,« je poudaril Pirjevec.
Vidnejši člani odbora, med njimi Pirjevec, Dušan Keber, Darko Štrajn, Niko Toš, Aleš Gulič, Matevž Krivic, Spomenka Hribar, Nikola Damjanič, Matjaž Hanžek in Ljubo Bavcon so napovedali, da bodo v prihodnjih tednih oblikovali podrobnejše predloge za alternativni program sedanji politiki. Pravijo, da bi to lahko bilo že pred koncem januarja.
Nismo popolnoma izgubili možnosti, da se upremo
Kot je povedal Pirjevec, so se na Roški cesti v Ljubljani pred stavbo nekdanjega vojaškega sodišča zbrali, ker je to zgodovinsko mesto slovenskega upora. »Znova je nastopil čas za upor. Kljub temu, da se med nami širi kultura strahu, vendarle nismo popolnoma izgubili možnosti, da se upremo in zahtevamo svoje pravice,« je poudaril.
Pirjevec je dejal, da so protesti, ki so zavzeli Slovenijo in se jutri nadaljujejo z vseslovensko vstajo, spontano gibanje množic, ki mu je potrebno dati neko vsebino. »Odbor skuša pri tem sodelovati, ni pa nastopil zato, da bi rekel zadnjo besedo,« je bil jasen. Predvsem želi, da bi Slovenija postala pravična in solidarna država. Ni izključeno, da se na obzorju kaže nova stranka. »Jaz bi šel v to smer, ampak to je moja popolnoma osebna zamisel. Imamo veliko število ljudi, ki se vključuje v gibanje. O tem bomo razpravljali in vse je še odprto. Smo v trenutku, ko morajo ideje dozoreti,« je povedal Pirjevec. Na očitke, da za njimi stoji Pozitivna Slovenija se je le nasmehnil in to odločno zanikal.
Sociolog Rudi Rizman meni, da je bila pripadnost pravni državi v demokraciji oporna točka pred dvajsetimi leti, in je oporna točka ljudem, ki bodo jutri prišli na proteste. Pravi pa, da je treba biti pri napovedovanju prihodnosti previden.
Protestom je potrebno dati vsebino
Strokovnjak za spletno komuniciranje Vuk Ćosić je o sami organizaciji protestov in vlogi družbenih omrežij dejal, da je bila tehnologija pri procesu v veliko pomoč. »Ustvarila je informacijsko hrbtenico, ampak nezadovoljstvo je avtentično in ne izhaja iz dejstva, da imamo facebook, ampak iz nečesa, kar počne oblast.« Pravi, da se nezadovoljstvo stopnjuje, razlogi pa se množijo. »Včerajšnja odločitev ustavnega sodišča ni pomagala, da bi se tenzije pomirile. Imeli bomo proslavo, ki hoče biti problematična. O razpletu je težko govoriti, a krivulja gre navzgor.«
Matjaž Hanžek je spregovoril o alternativi, ki jo vidi v razvoju družbe in sprejemanju zakonov, ki bodo imeli za cilj blaginjo ljudi. »Poleg tega moramo v Sloveniji najpozneje v dveh letih odpreti 80.000 novih delovnih mest. To je alternativa, ki jo vidim. Kdo bi jo vodil, mi je konec koncev vseeno. Takoj mu dam svoj glas.« Stranke, ki so na oblasti, tega nočejo, pravi, saj je njihov edini cilj opustošenje Slovenije. »Zadnjo lastnino države bi razprodali ali razdelili med svoje znance in prijatelje. Tudi prejšnja vlada ni bila nič boljša.«
Kljub stanju, ki ni rožnato, se zdi Hanžku blaginja v državi dosegljiva. Doseči pa bi jo morali z zaposlovanjem in ne z varčevanjem oziroma »z zatiskanjem pasu zato, da gre denar nekam, nihče pa ne ve, kam.« Protesti bodo dosegli svoj namen. Če ne jutri pa čez mesec ali leto, je prepričan.
