Novela zakona o prevozih v cestnem prometu v slovenski pravni red uvaja evropsko direktivo o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov. Novela med drugim spreminja nekatere določbe v zvezi z javnim potniškim prometom, predvsem na področju posebnega linijskega prevoza.
Člani delovnega telesa so se v okoli triurni razpravi zaustavili predvsem pri dveh členih. Kar nekaj razprave so namenili določbi, ki govori o možni izjemi ustavljanja prevoznikov, zlasti avtobusnih, tudi tam, kjer postajališče ni posebej označeno. Razprava se je vrtela okoli možnosti, da bi to izjemo dopustili le za prevoze, ki so kombinirani s šolskimi.
Člani odbora so bili v razpravi razdeljeni. Nazadnje so sprejeli dopolnilo, s katerim bi predlog v noveli odpravili, a je tako člen ostal odprt in ga je možno spreminjati na seji DZ.
Največ razprave so danes namenili določbi v noveli, da storitve posebnega linijskega prevoza lahko poleg šolarjev uporabljajo tudi drugi potniki, če se tako dogovorita naročnik in izvajalec prevoza. Šolski prevoz lahko uporabljajo tudi drugi potniki že po sedanji zakonodaji, a z dovoljenjem koncesionarja, prek ministrstva in tako z več birokracije, je izpostavil poslanec SDS in nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač.
Černač: Ogroženost posebnih linijskih prevozov ni verjetna
Bojan Žlender, ki je predstavljal stališča vlade, pa ocenjuje, da ti postopki niso tako zapleteni. Na ministrstvu namreč menijo, da je sedanja zakonska rešitev dobra. Med drugim zato, ker želijo izpostaviti enovit sistem, s katerim bi imeli informacijo za potnike dobro pripravljeno. Če bodo dovoljenja za izjeme pri prevozih izdana, bo jasno, ob katerih urah in na katerih linijah so te izjeme, je pojasnil Žlender.
Ministrstvo je tako podprlo črtanje tega člena. A člani odbora takega dopolnila niso podprli, zato bo člen v noveli obveljal.
Bojazen, da bi predlagane spremembe ogrozile posebne linijske prevoze potnikov, je po ocenah Černača neupravičena, izražena s strani koncesionarjev prevozov. Po njegovih ocenah namreč ni ovire, da šolskih prevozov, zlasti v odročnih krajih, kjer ni rednih linijskih, ne bi uporabljali tudi drugi potniki.
Z njim se je strinjala poslanka Marjana Kotnik Poropat (DeSUS), ki meni, da morajo zakon narediti življenjski. Po njenih ocenah bi namreč take prevoze koristili zlasti prebivalci odročnih krajev, ki morda nimajo lastnega prevoza.
Brulc: Prednost naj imajo šolarji
Poslanec Mirko Brulc (SD) pa je ocenil, da bi morali člen v noveli dodelati, med drugim določiti, da imajo prednost pri takih prevozih šolarji. Opozoril je, da šolski avtobus plača lokalna skupnost, zato bi morali odrasli potniki tak prevoz plačati.
Člani odbora so podprli tudi predlog Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje do leta 2022. V resolucijo je vključena vizija nič. Ta pomeni pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč.
Skupni cilj držav članic je, da se do leta 2020 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev in hudo telesno poškodovanih oseb. Temu cilju sledi tudi nacionalni program, katerega izvajanje mora zagotoviti, da na slovenskih cestah konec leta 2022 ne bo umrlo več kot 70 oseb in se ne bo hudo telesno poškodovalo več kot 460 oseb.
