Predlog vsebuje tista določila, o katerih sta se Alenka Bratušek, ki začasno vodi PS, in nekdanji minister za finance Janez Šušteršič uspela dogovoriti, ko se je PS z vlado še pogajala za umik zahteve za referendum o zakonu.
Odbor je najprej brez večje razprave zavrnil predlagane spremembe strukture nadzornega sveta, ki bi šle bolj v prid opozicije, in določilo, ki bi DZ vrnilo pravico odločanja o pridobivanju in razpolaganju z več kot 10-odstotnimi lastniškimi deleži v podjetjih, če nadzorniki holdinga ne bi bili soglasni.
Bolj se je zapletlo pri določilih o večji preglednosti. Holding bi po predlogu PS skupaj z odvisnimi družbami med drugim moral zagotavljati informacije javnega značaja, bil bi zavezanec za javna naročila, nadziralo pa bi ga računsko sodišče.
Zavezanost k javnemu naročanju in obveznost k zagotavljanju informacij javnega značaja ne bi veljala za družbe, v katerih ima holding naložbo, če ta družba ni zavezanec po zakonih, ki urejata obe področji. Pri tem bi se štelo, kot da je lastniški delež holdinga delež države.
Računsko sodišče pa bi nadziralo državni holding in njegove odvisne družbe, ob tem pa je vključeno pojasnilo, da lahko računsko sodišče izvaja revizije pri vseh gospodarskih družbah, bankah in zavarovalnicah, ki so v več kot 50-odstotni neposredni lasti holdinga, države ali občin.
V učinkovitost in izvedljivost teh določil je podvomil poslanec SD Matevž Frangež. Ta je spomnil, da v SD tako ali tako nasprotujejo samim rešitvam zakona o državnem holdingu, zato so pripravili tudi zahtevo za njegovo ustavno presojo.
Predlagane rešitve, ki naj bi zakon izboljševale, pa bo njegovi oceni tega cilja ne bodo mogle izpolniti. Zbal se je namreč, da gre le za virtualne rešitve, ki se bodo izkazale kot mrtve črke na papirju.
Glede na obseg dela računskega sodišča se tako Frangež sprašuje, ali ima to sploh dovolj kadrovskih zmogljivosti, da to delo lahko izvede učinkovito, razen če se jutri zaposli 2000 novih revizorjev.
Poleg tega se boji, da v skladu s področnima zakonoma nobena od odvisnih družb ne pade pod obvezo javnega naročanja in zagotavljanja informacij javnega značaja, tako da določila dejansko ne bi imela učinka.
Bratuškova je pojasnila, da so bile te rešitve usklajene z računskim sodiščem, informacijskim pooblaščencem in zakonodajno-pravno službo. Zaveda se, da bi določila lahko zapisali drugače, a da je prav takšno dikcijo zahteval Šušteršič.
Ves čas se je tudi spraševala, zakaj bi člani odbora glasovali proti predlogom, ki povečujejo preglednost upravljanja z državnimi naložbami. Povedala je, da zakon o holdingu tudi s temi popravki ne bi bil dober, a vseeno nekoliko boljši.
Ves čas je tudi izražala upanje, da bodo ljudem znali pojasniti, če bo prišlo do prodaj pod mizo, provizij in drugih oblik "ribarjenja v kalnem". Pozvala je tudi, naj se do zagotovitve večje preglednosti zaustavijo vsi trenutni postopki na Slovenski odškodninski družbi, ki vzbujajo številne kritike v javnosti.
Člani odbora so se sicer strinjali s tem, da se okrepi preglednost upravljanja z državnim premoženjem in nadzorna funkcija računskega sodišča, a so po Frangeževih pomislekih izrazili dvom, da so predlagane rešitve primerne.
Pogačnik je napovedal, da bo vlada v kratkem pripravila svoj predlog novele, v katerem naj bi zagotovila tudi večjo vlogo računskega sodišča. Prav zaradi tega je Romana Tomc (SDS) čisto na začetku predlagala tudi sklep, da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Ta sklep ni bil sprejet in odbor je vseeno opravil razpravo.
Najbolj glasen je bil sicer Bojan Starman (DL), ki se sicer s strogim nadzorom računskega sodišča strinja, a je poudaril, da z neskončnimi razpravami o zakonu ne bo doseglo cilja, ki je občutno izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem. Janko Veber (SD) pa je ocenil, da bi bilo zakon najbolje izčistiti in popraviti skozi presojo na ustavnem sodišču.