Izredno sejo DZ o stanju demokracije v Sloveniji v povezavi z izhodišči resolucije Sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine totalitarnih režimov so zahtevali poslanci SDS. Čeprav na današnji seji odbora, ki je zahtevo obravnaval kot matično delovno telo, niso sprejeli nobenega sklepa, bo na plenarni seji v petek potekala splošna razprava.
Poslanec SDS Branko Grims, ki je kot predsednik odbora tudi vodil sejo, je pojasnil, da stanje demokracije pri nas ni dobro in da se Slovenija zaradi tega postaja nekonkurenčna in neprivlačna. Tranzicija po njegovih besedah pri nas ni uspela, zato živimo slabše, kot bi lahko.
Minister za pravosodje Senko Pličanič je na seji pojasnil, da že pripravljajo ukrepe za izboljšanje pravosodja, med drugim je omenil pripravljeno spremembo zakona o sodnikih in sodniški službi ter zavezo vlade in sodstva, da bodo to področje urejali s skupnimi močmi. K spreminjanju stanja v pravosodju pa bi po ministrovih besedah lahko prispeval predvsem drugačen način komunikacije v parlamentu in med posameznimi vejami oblasti.
Potratova: Predlagatelji so stvari predstavili na manipulativen način
Poslanka SD Majda Potrata je prepričana, da so predlagatelji zahteve stvari predstavili na manipulativen način, saj ima Slovenija sodobno ustavo, v katero je vgrajenih veliko elementov najvišjega standarda varovanja človekovih pravic. Poslanka tudi opozarja, da si s slikanjem bolj črne podobe od resnične delamo medvedjo uslugo.
Maša Kociper (PS) je nasprotovala "pogrevanju tem iz preteklosti" na sejah odbora, saj bi morali po njenem mnenju zdaj razpravljati o tem, kaj storiti v prihodnje. Po mnenju Marjane Kotnik Poropat (DeSUS) bi se z omenjeno resolucijo, sprejeto leta 1996, lahko ukvarjale že pretekle vlade, tudi vlada Janeza Janše.
Nastanek omenjene resolucije je po pojasnilih Ljubice Jelušič (SD) povezan s takratnimi velikimi težavami postsocialističnih držav. Kot pravi, so bili v ostalih državah v primerjavi s Slovenijo ostanki totalitarnih režimov bolj zakoreninjeni. Jožef Jerovšek (SDS) pa je na navedbe, da je tema iz zahteve za sklic zastarela, večkrat poudaril, da se je treba boriti proti "žametni obnovitvi totalitarnega režima". Jožef Horvat (NSi) se je zavzel za nadaljevanje poprave povojnih krivic.
Grims je med drugim opozoril tudi na nekatere aktualnejše dogodke, kot so poskus poimenovanja ulice po Titu, "mahanje z različnimi ideološkimi simboli v napačnem trenutku in na napačen način" ter podeljevanje odlikovanj akterjem v prejšnjem režimu.
Poslanci tudi o izbrisanih
Poslanci so večkrat omenili tudi vprašanje izbrisanih. Kociprova je poudarila, da je reševanje tega problema zahteva evropskega sodišča, ker je prišlo do kršitev človekovih pravic, Grims pa pravi, da se sedaj ob predlogu zakona pogajajo le še o višini odškodnine.
Poleg komentarjev vstaj v Ljubljani in Mariboru so se poslanci dotaknili še nekaterih nedavnih sodnih odločitev, tudi sodbe glede predsednika SDS Janeza Janše. Kot je dejal Grims, se pri nas "dogajajo sodbe in procesi, ki v Evropi nimajo paralele". Janja Klasinc (PS) se je sicer strinjala, da je treba v pravosodju odpraviti pomanjkljivosti, a po njenem mnenju ni možno, da o ocenah posamičnih sodb razpravljajo politiki. Po mnenju Riharda Branislja (DL) pa bi se morali za kompetenten komentar posamezne sodbe seznaniti z vsemi potrebnimi dokumenti.
Poslanska razprava je peljala tudi do nekaterih afer iz preteklosti, kot je trgovina z orožjem, prav tako pa je bilo slišati očitke in ocene, koliko je kdo pripomogel k osamosvajanju Slovenije in kje je bil kdo v tistem času.
